ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Salmonele

Hrana je za bakterije zgolj vmesna postaja na hitri poti od zadnjice do ust. Nekoliko se popraskaš tam in nekoliko potipaš privlačno jabolko na stojnici.

Včasih so salmoneloze imenovali bolezen umazanih rok fekalij in muh.
œSalmonele so hud javnozdravstveni problem povsod po svetu. Samo v ZDA se letno okuži okoli poldrugi milijon ljudi in to število iz leta v leto narašča. Okužbe naj bi bile najbolj pogoste poleti in jeseni. Nemški inštitut Robert Koch za raziskovanje okužb poroča o okoli sto smrtih letno v Nemčiji zgolj zaradi salmoneloz. V običajnih razmerah so ogroženi predvsem starostniki in dojenčki, pri dehidraciji pa so lahko ogrožene vse skupine prebivalstva. Bakterije te vrste so v naravi zelo razširjene in njihovo naravno okolje so prebavila. Misel, da bi jih bilo mogoče izkoreniniti, je iluzorna. Salmonel je več kot dva tisoč vrst. V preteklosti je bila morda najbolj razvpita vrsta, ki povzroča trebušni tifus. Ta je postal v industrijsko razvitih državah redek. Toda pri potovanju v Indijo verjetnost okužbe s salmonelo, ki povzroča tifus, naraste za več kot dvajsetkrat. Sicer so v razvitih državah pogoste okužbe s tistimi vrstami, ki povzročajo nenadne črevesne katarje. Salmonele lahko najdemo pri vseh vrstah vretenčarjev, torej tudi pri človeku. Prav tako jih najdemo pri žuželkah. Muhe so značilen primer. Salmonel je več kot dva tisoč vrst in večina povzroča bolezni predvsem pri živalih: perutnini, prašičih, glodavcih, govedu in tudi pri domačih ljubljenčkih, kot so želve, papige ali morski prašički. Vse te živali, ki jih ni malo, so stalen vir okužbe za ljudi. Dodatno so tukaj še vseprisotne in neverjetno velike farme tistih živali, ki jih gojijo za prehrano. Piščanci so značilen, a ne edini zgled. Po podatkih Evropske agencije za zdravo hrano naj bi bila vsaka četrta jata piščancev, ki jih v Evropi vzrejajo za zdravo hrano, okužena s salmonelami. Slovenija naj bi po objavljenih podatkih sodila v skupino držav, kjer je odstotek okuženosti piščančjih jat najmanjši. Toda ali je piščančje meso oziroma meso nasploh resnično najpogostejši vir okužb?
Po podatkih Evropske agencije za zdravo hrano naj bi bila vsaka četrta jata piščancev, ki jih v Evropi vzrejajo za zdravo hrano, okužena s salmonelami.


Pri opozorilih pred okužbo s salmonelami največkrat opozarjajo na kontrolo temperature in na varovanje pred navzkrižnimi okužbami. Prav tako opozarjajo na dejstvo, da je treba živila varovati vzdolž celotne prehrambene verige. Prične se v predelovalnicah, kjer na primer piščance pripravljajo pri temperaturah, nižjih od 4 stopinje Celzija. Enako navodilo naj bi veljalo za shranjevanje živil. Pri pripravi živil mesnega izvora je treba doseči temperature nad 80 stopinj Celzija v sredici mesa. Edini način je uporaba kuharskega termometra. Hlajenje pod 4 stopinjami Celzija ali zamrzovanje živil bakterij ne ubije. Le upočasni njihovo rast. Pri stiku s svežim mesom ali jajci je mogoče bakterije prenesti na druga živila. Pogosto se to dogodi z golimi rokami. Tudi z umazanim priborom. Ker se bakterije posebno rade razvijajo v mesnem izcedku, mnogokrat opozarjajo, kako je treba živila shranjevati v hladilniku ali zamrzovalniku. Taka živila morajo biti na dnu, da se morebitni izcedek ne zliva po drugi hrani. Vsa takšna navodila navajajo na misel, da je zgolj meso najbolj pogost vir okužb s salmonelami in mnogokrat pripomorejo k še večji ohlapnosti že tako ohlapnih higienskih navad. Zmotno se zdi, da hladilniki in mraz rešujejo vse težave.

Po podatkih ameriških in evropskih ustanov so bili zadnji veliki izbruhi salmoneloz med ljudmi poleg surovega mesa povezani predvsem z mlekom in mlečnimi izdelki, tudi sirom, sladoledom, izdelki iz jajc, kot je majoneza, pa s kalčki, melonami in celo s svežo zelenjavo. Pogost vir okužb je pecivo, pripravljeno iz jajc, ki je hranjeno predolgo. Pogost vir okužb so tudi majoneze in paštete, za katere številni verjamejo, da so neuničljiva in trajna hrana, ki v hladilniku vzdrži od enega božiča do drugega. Okužene so lahko pravzaprav vse vrste hrane. Vsem okužbam s salmonelami je skupno neko drugo in zelo neljubo dejstvo - tako neljubo, da se zdi, da se o njem ne govori več. Morebiti se domneva, da je stvar vsem znana, a tako neprijetna, zoprna in odvratna, da je ni spodobno omenjati. Saj jo vendar vsi poznajo in upoštevajo, ali ne?

Včasih so salmoneloze imenovali bolezen umazanih rok, fekalij in muh. Hrana je za bakterije zgolj vmesna postaja na hitri poti od zadnjice do ust. Nekoliko se popraskaš tam in nekoliko potipaš prikupno jabolko na stojnici. Morda celo domnevaš, da bo nekdo tisto jabolko že porinil pod tekočo vodo. A kako umiti majoneze in paštete? Tudi prekuhati jih ni mogoče. Seveda pa je mogoče umivati roke. In prav pri tem preprostem dejstvu se pričenjajo veliki glavoboli strokovnjakov. Opozarjajo, da bo v spremenjenih vremenskih razmerah, ko se podaljšujejo obdobja peklensko vročih dni, voda postala redka dobrina, higiena pa še redkejša. To lahko napoveduje ponoven vzpon okužb, za katere se je zdelo, da so banalne ali pozabljene.

Salmonele na pohodu œ

Potem ko so svetovni mediji poročali o pravi množični zastrupitvi s salmonelami v Sarajevu, prizadetih je bilo več kot 450 ljudi, o podobni zastrupitvi poročajo tudi iz klinične bolnišnice Fulda v Marburgu. V nemški bolnišnici so morali zapreti veliko prostorov, med njimi tudi kuhinjo. Zastrupitev je prizadela več kot 250 ljudi. V sosednjem domu za ostarele, ki je priključen k bolnišnici in ki ga bolnišnica oskrbuje z dnevnimi obroki, je zbolelo več kot 20 ljudi, eden je umrl. Na kliniki sta zaradi zastrupitve umrla dva bolnika. Strokovnjaki trdijo, da je zastrupitev povezana s pokvarjeno hrano in da bi v klinični ustanovi vir zastrupitve morali najti brez večjih težav. V praksi potekajo stvari običajno drugače. Deželni zdravstveni urad je v raziskavo primera vključil dodatnih 40 ljudi, a rezultatov še ni. Sumijo, da so se bolniki okužili s pokvarjeno sladico iz bolnišnične kuhinje. Strokovnjaki izražajo bojazen, da bi lahko ohlapne higienske navade v spremenjenih vremenskih okoliščinah (večje število vročih dni) povzročile še več podobnih dogodkov.


dr. Vojko Flis