ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

Žensko spolovilo



ŽENSKA SPOLOVILA
Naloga spolovil je razmnoževanje in ohranitev človeškega rodu. Pri sesalcih sta za nastanek novega bitja potrebni moška in ženska spolna celica. Spolne celice nastajajo in dozorevajo v spolnih žlezah (gonadah), modih pri moških in jajčnikih pri ženski. Del spolnih organov so še izvodila in pri ženski rodila. Spola se ločita med seboj po spolnih organih že ob rojstvu, sekundarni spolni znaki se razvijejo v času pubertete pod vplivom spolnih hormonov.

1. Jajčnik
Jajčnika ležita v mali medenici desno in levo ob maternici v široki maternični vezi, gubi trebušne mrene, ki se razteza od maternice proti stranskima stenama male medenice. Z dvema vezema je na eni strani pritrjen na zgornji del materničnega telesa, na drugi pa na steno medenice. V jajčniku nastajajo spolne celice in spolni hormoni. Jajčnik je zgrajen iz sredice in skorje. V sredici so bogati prepleti žil, mezgovnic in živcev. V skorji je že ob rojstvu med vezivom na tisoče nezrelih jajčnih foliklov, vendar kasneje številni propadejo. Folikel obdaja enoslojna povrhnjica, ki izloča ženske spolne hormone (estrogene). Znotraj folikla leži jajčece, ženska spolna celica. Estrogen vpliva na razvoj in delovanje spolovil. Dozorevanje folikla spodbuja hipofiza. Po puberteti približno na vsakih 28 dni dozori po en jajčni folikel, ki se ob ovulaciji odpre, izplavljeno jajčece pa ulovijo resice jajcevoda. Ovulacija je približno v sredini med dvema menstruacijama. Na mestu folikla nastane po ovulaciji pod vplivom hormonov hipofize rumeno telesce. To izloča progesteron, ki pripravi spolne organe na možno nosečnost.

2. Jajcevoda
Sta parni, iz gladkega mišičja grajeni cevki, dolgi približno 10 cm. Znotraj sta pokrita z močno nagubano sluznico z migetalčnim epitelijem, zunaj pa s trebušno mreno. Pri jajčniku je jajcevod odprt, lijakasto razširjen in se končuje z resicami, proti maternici pa se oži in se od strani odpira v maternično votlino. Resice ujamejo zrelo jajčece, ki se izplavi iz folikla. S pomočjo peristaltike in utripanja migetalk potuje jajčece po jajcevodu do maternične votline.


3. Maternica
Leži v mali medenici med sečnim mehurjem in danko. Grajena je iz treh plasti, znotraj je sluznica, srednja plast je gladko mišičje, zunanja pa trebušna mrena. Je hruškaste oblike, na njej razlikujemo zgornji širši del, telo, in spodnji ožji del, vrat. Spodnji del materničnega vratu, ki ima v sredini maternično ustje, sega v nožnico. Ustje se navzgor nadaljuje v kanal, ki se odpira v trikotno, od spredaj navzad stisnjeno maternično votlino. V zgornjih vogalih se v maternično votlino odpirata jajcevoda.

Votlina je prekrita s sluznico, ki ima stalno osnovno ali bazalno plast in povrhnjo ali funkcionalno plast, ki se ciklično spreminja. Ta ob menstruaciji vsak mesec propade, nato pa se pod vplivom jajčnikovih hormonov ponovno obnovi. Sluznica postaja do menstruacije debelejša in žleze v njej se pomnožijo. Če ne pride do oploditve, nivo progesterona pade, sluznica pa se odlušči - menstruacija. Gladko mišičje je najmočnejše v telesu, manj ga je v vratu, kjer je več veziva. Trebušna mrena, ki pokriva maternico spredaj in zadaj, prehaja ob straneh kot široka maternična vez na steno male medenice. V vezi ležita jajcevod in jajčnik, bogato žilje, mezgovnice in živci.

4. Nožnica
Je približno 10 cm dolga, iz gladkega mišičja zgrajena cev. Sprednja stena se dotika zadnje, zgoraj sega vanjo del materničnega vratu z materničnim ustjem. Nožnico znotraj prekriva sluznica, ki je nabrana v prečne gube. Navzven je nožnični vhod do razdevičenja zastrt z deviško kožico.Preko nožnice, materničnega kanala in votline ter jajcevoda pri ženski vsaj teoretično zunanjost komunicira s trebušno votlino.

5. Zunanje spolovilo
Obdaja vhod v nožnico. Sestavljata ga kožni gubi, veliki sramni ustnici, ki obdajata mali sramni ustnici. Ti sta sluznični gubi in spredaj objemata ščegetavček. Med malimi sramnimi ustnicami je pred nožničnim vhodom ustje sečnice. Ščegetavček je, podobno kot moški spolni ud, zgrajen iz brecilnega tkiva. Koža spolovila je poraščena z dlakami, v podkožju je relativno dosti maščobe. Predel med spolovilom in zadnjično odprtino imenujemo presredek.




Vulva ali zunanje žensko spolovilo je del ženskih spolnih organov, ki obdaja vhod v nožnico.
Sestavljajo ga kožni gubi velika labija (velike sramne ustnice), ki obdajata mala labija (male sramne ustnice), sluznični gubi, ki spredaj objemata ščegetavček.
Med malimi labiji je spredaj ustje sečnice, zadaj pa nožnični vhod. Ščegetavček je zakrneli ostanek spolnega uda.
Koža nad spolovilom je poraščena z dlakami in v podkožju je več maščobnega tkiva.
Predel med spolovilom in anusom je presredek.

_________________
Lep pozdrav
Marjan