ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

Bolezen ne omejuje ustvarjalnosti
»Kakovost življenja je mogoče nadaljevati v svetu z drugačnimi pravili.«

Depresija
Kdo lahko zapade v depresijo, kako se kaže depresija, zdravljenje z zdravilnimi rastlinami in z zdravili,
izhod iz krize

Depresija - bolezen, kot vsaka druga
Depresija, zdravljenje, antidepresivi, neželeni učinki,

Epilepsija
Oblike epilepsije, vročinski krči in vzroki za epilepsijo...

Glavobol
Glavobol je težava, zaradi katere se ljudje pogosto oglasijo v lekarni.
Pri svetovanju glede primernega zdravila si pomagamo z določenimi informacijami, ki jih dobimo od bolnika....

Migrena
Značilnosti migrenskega glavobola in nasveti za bolnike...

Multipla skleroza
Osrednji živčni sistem, mielinska ovojnica, razširjenost, vzroki, simptomi, diagnoza, zdravljenje, zdravila

Nespečnost
Vrste nespečnosti in kaj lahko storite sami...

O zobobolu
Bolečina, zakaj nas boli, kdaj začne boleti, zobna gniloba, omilitev bolečine, protibolečinska zdravila, preventiva

Parkinsonova bolezen
Nevrološka motnja, pogostost, vzroki, parkinsonov sindrom, simptomi, tresenje v mirovanju,
zdravljenje, zdravila,

Shizofrenija in stigma
Duševna bolezen, možgani, kaj je shizofrenija in kaj ni, pogostnost, genetska nagnjenost, potek bolezni, stigma

Stres
Kaj povzroča stres in kako ga obvladati...

Stres
Napad ali beg?

Ta neljubi stres
Hiter način življenja in vsakdanje obveznosti odvzamejo energijo, voljo in čas.
Tako se hitro znajdemo v začaranem krogu,...

Tenzijski glavobol
Značilnosti tenzijskega glavobola in nasveti za bolnike...

Vas tare nespečnost?
Spanje, nespečnost, motnje spanja, nasveti za boljše spanje, opustite navade in razvade,
ki poslabšajo nespečnost, zdravljenje, uspavala, baldrijan...

Zdravilsko zdravljenje nespečnosti
Benzodiazepinski in nebenzodiazepinski hipnotiki...

Zdravljenje epilepsije
Zdravljenje z zdravili in nefarmakološki ukrepi...

Zdravljenje glavobola
Šele ko izključimo nevarnost, da bi z odložitvijo obiska pri zdravniku lahko škodovali,
bolniku svetujemo zdravilo.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Pozdravljeni!

Star sem 24 let in imam težave s prekomernim potenjem. Potim se namreč pod pazduho, noge, občasno tudi roke.
Pod pazduho imam vedno »flek«. Pa naj bo mraz ali toplo. Že takoj, ko si oblečem majico se začnem potiti.
Poleti se te težave še dodatno povečajo, tako, da dejansko ne morem nositi barvanih majic,
pa tudi odprtih čevljev, ne ker se mi noge tako potijo kot da bi imel noge v vodi.
Pregled ščitnice sem opravil in izvidi so bili normalni. Bil sem tudi pri dermatologu,
pa nisem dobil odgovora, ki bi rešil moje težave. Ta težava traja že nekaj let.
Redno se ukvarjam športom, težave s kilogrami nimam. Drugih težav nimam.
Prosim, če mi svetujete kam naj se obrnem, ker mi ta težava predstavlja res veliko oviro v vsakdanjem življenju.
.................................................................................................................................................................................
Marjan Fabjan, dr. med.
Spoštovani !

predlagam, da se pozanimate V KC Ljublajna na Kliniki za plastično kirurgijo ali na Nevrološki kliniki,
kjer uporabljajao Botox injekcije proti potenju.

LP

Fabjan

[marjan]

Epileptologija v Sloveniji
Leta 1954 je kot darilo Progresivnih ameriških Slovenk prispel v Ljubljano prvi EEG aparat (elektroencefalograf), ob katerem je po odločitvi prof. Avčina začel v Sloveniji razvijati otroško epileptologijo prof. Jeras, njegova kasnejša zelo uspešna in učinkovita sodelavka na tem področju je bila prim.dr.Ivica Tivadar. Leto dni kasneje je epileptologijo odraslih začel razvijati prof.dr. Branislav Cvetko.

Danes obravnavajo bolnike z epilepsijo splošni zdravniki, pediatri, nevrologi in nevropediatri. Obstaja več med seboj formalno nepovezanih terciarnih ustanov, v katerih se nekateri sodelavci posebej posvečajo epilepsiji. Med ustanove s subspecialistično ravnijo obravnave sodijo:

Center za epilepsije otrok in mladostnikov, ki je tudi sestavni del Kolaborativnega centra za mentalno zdravje otrok in mladostnikov, deluje pri Kliničnem oddelku za otroško nevrologijo. V epileptološki večpanožni skupini stalno sodelujejo strokovnjaki za epileptologijo in EEG, otroško nevrologijo, nevropsihologijo in klinično psihologijo, sodelavci Kliničnega oddelka za otroško nevrologijo. Center izvaja tedenske epileptološke konzilije in vodi vrsto projektov za psihosocialno pomoč ter usmerja bolnike na operativno zdravljenje. Laboratorij za intenzivno diagnostiko zaradi kadrovskih in tehničnih razlogov sedaj ne deluje. V sodelovanju z nevroradiologi Inštituta za rentgenologijo so organizirani tedenski nevroradiološki konziliji. Center tekoče sodeluje z več uglednimi epileptološkimi centri v tujini.

Epileptološka dejavnost Nevrološke klinike
Epileptološka dejavnost Psihiatrične klinike
Inštitut za klinično nevrofiziologijo
Inštitut za rentgenologijo - nevroradiologijo
Inštitut za nuklearno medicino (SPECT)
Na sekundarni (regionalni) ravni obravnavajo bolnike z lažjo epilepsijo vsi nevrološki oddelki, regionalni pediatrični oddelki (z dodatno usposobljenimi pediatri za področje nevrologije) in stacionarne ustanove (bolnišnice za invalidno mladino, zavodi za varstvo in usposabljanje) ter ambulantno delujoči strokovnjaki razvojnih timov v zdrastvenih domovih. V nekaterih zavodih in regionalnih oddelkih je zagotovljena subspecialistična pomoč (npr. pri odčitavanju EEG posnetkov ali kot ambulantno konziliarno delo). Na epileptološki konzilij lahko napoti bolnika - otroka ali mladostnika - lečeči specialist, ki ga zdravi na sekundarni ravni.

Za reševanje psihosocialnih vprašanj v otroštvu in adolescenci se obračajte po nasvete na svetovalni telefon EPITEL. Ob težavah v šoli se obrnite na svetovalnega delavca, ki naj se skupaj z vami poveže z EPITEL-om. Center za epilepsije otrok in mladostnikov nudi svetovanja in izobraževanja o epilepsiji po šolah in vrtcih ter v okviru izbirnih vsebin na srednjih šolah. Lahko se obračate tudi na svetovalne centre, mentalno-higienske oddelke zdravstvenih domov in ambulante za pedopsihiatrijo. V načrtu Lige proti epilepsiji je organizacija rednega svetovalnega dela za težave v zvezi s šolanjem, zaposlovanjem in vključevanjem v družbo.

Stroške zdravljenja bolnikov s trdovratno epilepsijo, pri katerih je pričakovati pomembno izboljšanje bolezni s kirurškim posegom, krije (preiskave in operacije v tujini) Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

V Sloveniji nimamo nobene študije, ki bi ugotavljala, kakšna je kakovostna raven obravnav bolnikov z epilepsijo v državi. Domnevamo, da je za večino oseb z lažjimi oblikami epilepsije zelo dobro poskrbljeno. Vzorci predpisovanja zdravil se med regijami razlikujejo, vendar ni dokazov, da bi bilo zdravljenje v kateri od regij zaradi tega slabše. Tovrstnih študij namreč nimamo. Obravnava bolnikov s trdovratno epilepsijo ni zadovoljiva predvsem zaradi kadrovskih in tehničnih primanjkljajev ter organizacijske fragmentiranosti služb, kljub visoki ravni izkušenj in znanja v posameznih enotah. V Sloveniji ni nacionalnega centra za epilepsijo, niti nobene hospitalne ali ambulantne enote, ki bi bila zadolžena za celostno varstvo oseb z epilepsijo in bi za to imela ustrezne kadrovske in tehnične pogoje.

Svetovalni telefon EPITEL 01 432 93 93 četrtek 16-19 h

Že nekaj let uspešno deluje javni anonimni posvetovalni telefon za psihosocialne probleme v življenju z epilepsijo. Nastal je na pobudo Društva Liga proti epilepsiji Slovenije z materialno pomočjo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tam boste dobili tudi informacijo o delovanju skupin za samopomoč, ki so aktivne v večini slovenskih regij. V Celju deluje samostojno Društvo za lepše življenje z epilepsijo , tudi v Novi gorici so ustanovili podobno društvo.

Mednarodna prizadevanja za boljšo celostno oskrbo ljudi z epilepsijo

Svetovna zdravstvena organizacija je skupaj z Mednarodno Ligo proti epilepsiji in Mednarodnim uradom za epilepsijo leta 1997 organizirala Globalno akcijo proti epilepsiji, ki bo trajala osem let in katere cilji so: osveščati in informirati javnost o tej bolezni, povečati sprejemanje bolnikov in bolezni v družbi, boljšati kakovost njihovega življenja in izboljšati celostno zdravstveno, socialno in psihološko pomoč ter rehabilitacijo oseb z epilepsijo.

LP

[marjan]

Nevrološka študija je potrdila, da je sramežljivost pri otrocih lahko tudi posledica možganskih sprememb

Raziskovalci so s pomočjo funkcionalne magnetne resonance pregledali tako odrasle, ki so bili v otroštvu pretirano sramežljivi, kot tudi ljudi, ki so bili v otroških letih družabni in lažje dostopni. Možganska struktura, ki je vpletena v nespečnost in strah, se imenuje amygdala. Dalj časa je veljala teorija, da ekstremna sramežljivost, ki se pojavi že v zgodnjem otroštvu in se pogosto nadaljuje tudi v odraslem obdobju, mora imeti neko odločilno vlogo pri razvoju možganov. Vendar pa te teorije zaradi težav pri izvedbi eksperimentov na možganih majhnih otrok nikoli niso testirali. Zato je Carl Schwartz s svojimi sodelavci preučil nekega 20-letnega študenta, za katerega je znano, da je bil v otroških letih izredno sramežljiv.

Možganske spremembe

Schwartz je povedal, da mu je študija omogočila podporo novi, precej nenavadni teoriji. Le-ta pravi, da je možganske spremembe, ki so krive za sramežljivost v prvem obdobju življenja, z magnetno resonanco mogoče zaznati še 20 let kasneje. Nekateri majhni otroci se boječe približajo neznanim ljudem, predmetom in situacijam, medtem ko so drugi zelo plašni, kadar so soočeni s čem neznanim. Psihologi pravijo, da imajo otroci, pri katerih se pokaže takšno vedenje, motnje zadržanosti v temperamentu. Za oboje velja mnenje, da so težave prirojene. Naravni reagirajoči otroci lahko v najstniških letih in odraslosti postanejo agresivni in asocialni. Medtem ko so plašljivi otroci bolj nagnjeni k motnjam zaradi strahu in zaskrbljenosti. Nekateri izmed njih eventualno razvijejo splošno socialno fobijo. To je motnja, v kateri se prizadetim zdi, da so vsepovsod prezirani in nezaželeni. Schwartz upa, da mu bo nadaljnje delo omogočilo odkriti dejavnike okolja, ki pripeljejo do vodljivosti nekaterih otrok in tistih, ki so obremenjeni s pretirano zaskrbljenostjo. To pa obojne privede do nesrečnega obdobja odraslosti.

LP