ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

Življenje s strahom
Eden izmed petih odraslih v določenem letu trpi zaradi psihične bolezni. Najpogostejše med njimi so anksiozne motnje.

Kaj imajo skupnega Barbra Streisand, Abraham Lincoln, Nikola Tesla in Oprah Winfrey? Vsi so v v svojem življenju trpeli zaradi anksioznih motenj.

Kaj je anksioznost?

Anksiozne motnje so skupina psihičnih bolezni, pri katerih je glavni znak, kot pove že samo ime, anksioznost. Anksioznost v bistvu pomeni stanje živčne napetosti. Kako obsežen in zapleten je ta pojem nam pove že veliko število besed, ki opisujejo različne stopnje anksioznosti. Tesnoba, trema, napetost, živčnost, strah in zaskrbljenost so le nekatere izmed njih, ki opisujejo sicer dokaj različna stanja, ki pa se kažejo s podobnimi znaki:

strah, bojazen, zaskrbljenost, tesnoba; Neprijetno čustveno stanje od blagega neugodja do hudega strahu. Anksiozen človek čuti pretečo usodo, čeprav ni nobene očitne nevarnosti in kaže določene telesne in duševne znake (bolečine v prsnem košu, v želodcu, glavobol, itd).

Anksioznost pomeni stanje živčne napetosti.
Običajna anksioznost ali strah je normalna rekacija na neko nevarnost. Naše telo pripravi na boj ali beg. Poveča aktivnost možganov, pospeši delovanje srca in povzroči boljšo prekrvavitev mišic. Včasih pa varovalni mehanizem anksioznosti deluje narobe in se sproži tudi kadar ni nevarnosti. Ljudje, ki zbolijo za to motnjo so stalno tesnobni, zaskrbljeni in napeti. Svojih skrbi se ne morejo znebiti, čeprav se lahko zavedajo njihove nesmiselnosti. Pretirana zaskrbljenost in tesnoba lahko trajata več let in lahko negativno vplivata na bolnikovo življenje in kariero. Natančnega vzroka za nastanek anksioznih motenj ne poznamo. Raziskave kažejo, da so te bolezni povezane s kemičnim neravnovesjem v možganih. Natančneje naj bi šlo za neravnovesje serotonina. To je snov, ki nastaja v možganih in je potrebna za normalno delovanje živčnih celic. Najbolj učinkovito zdravljenje anksioznih motenj je s kombinacijo psihoterapije in zdravil.

Zdravljenje motenj, ki sem jih opisoval v prvem delu članka je lahko dolgotrajno in mučno. Zato sem vsem študentom, ki trpite zaradi duševnih motenj in bolezni v zaključku članka želel predstaviti Društvo DAM (Društvo za pomoč osebam z depresijo in aksioznimi motnjami). Ustanovila ga je skupina ljudi, ki so se v svojem življenju spopadali z depresijo in aksioznimi motnjami. Sami so izkusili kako ti duševne mnotnje otežujejo življenje. Ob ustanovitvi so se zavedali, da v Sloveniji primankuje ustrezna literatura, ki bi obsegala to področje. Pogrešali so tudi center, kjer bi se lahko ljudje s podobnimi težavami srečevali in si izmenjali izkušnje. Zaradi tega so vzpostavili spletno stran www.nebojse.si, kjer lahko ljudje najdejo razne informacije o duševnih motnjah. Ustvarili pa so tudi forum in spletno klepetalnico kjer lahko sodeluje kdorkoli.


Od strahu do anksioznosti

Telo se na namišjene bojazni odziva na enak način kot na prave nevarnosti.

Anksiozne motnje

Kakšni so znaki anksioznosti?

Katere so anksiozne motnje?

Kako lahko pomagamo?

Zdravljenje anksioznih motenj

Zdravila pri anksioznih motnjah

Od strahu do ansioznosti

Verjetno ni človeka, ki ne bi poznal strahu. Vsak od nas občuti določeno mero treme pred izpitom ali drugim pomembnim dogodkom, vsak ob bolj ali manj nevarni situaciji občuti neko stopnjo strahu, od 'prestrašenosti' pa do prave panične reakcije.

Običajno je anksioznost oziroma strah ali tesnoba popolnoma normalna reakcija na dejansko ali grozečo nevarnost. Tako kot kašelj odstranjuje tujke iz dihalnih poti in bolečina omogoča umik ter preprečitev nadaljnje poškodbe, tako nam tudi anksioznost pomaga ubežati trenutni nevarnosti ali se izogniti prihodnji. Anksioznost pripravi naše telo na boj ali beg – poveča aktivnost možganov, pospeši delovanje srca in povzroči boljšo prekrvitev mišic. Čeprav v današnjem času beg pred nevarnostjo običajno ne pomeni teka pred nevarnim tigrom, je anksioznost vseeno koristna reakcija. Zaradi strahu pred nesrečo vozimo počasneje kot bi sicer, zaradi tesnobe pred morebitnim neuspehom se pripravljamo na javni nastop ali učimo za izpit.

Telo se na namišjene bojazni odziva na enak način kot na prave nevarnosti.
Včasih pa ta varovalni mehanizem anksioznosti deluje narobe in se sproži tudi kadar ni nevarnosti. Tedaj lahko anksioznost sproži že nenevarna situacija ali bitje, reakcija je lahko pretirana ali pa traja predolgo. Telo je pripravljeno na beg ali boj s sovražnikom, pravi sovražnik pa se v resnici skriva v nas samih. In če nas tak neustrezen strah ovira v vsakodnevnem življenju, govorimo o t.i. anksioznih motnjah.

Anksiozne motnje
Anksiozne motnje se pojavljajo v vseh starostih, tako pri otrocih, kot tudi pri starejših. Prizadenejo oba spola, čeprav so pri ženskah pogostejše. Anksiozna motnja ni le neprijetna za posameznika, ampak pomembno vpliva na številna področja bolnikovega življenja. Težave v medosebnih odnosih, izogibanje aktivnostim, ki naj bi bile prijetne in manjša uspešnost na delovnem mestu so le nekatere izmed posledic. Številni si poskušajo pomagati na lastno pest, na različne neustrezne načine, najpogosteje z alkoholom. Poleg tega pa je anksioznost pogosto povezana tudi z depresijo, kar v najhujših primerih vodi celo v samomor.

Kakšni so znaki anksioznosti?
Znaki anksioznosti so številni. Psihična napetost, razdražljivost in motena koncentracija so najpogostejši psihični znaki. Poleg teh pa še posebej izstopajo telesni znaki: razbijanje srca, težko dihanje, vrtoglavica, bolečine v trebuhu, glavobol, slabost in še števili drugi. Ti znaki lahko posnemajo različne telesne bolezni, zaradi česar je bolnik še dodatno prestrašen – bolečina v prsih pogosto spominja na bolezen srca, nemir in tresenje na bolezen ščitnice.

Katere so anksiozne motnje?
Anksiozne motnje so najpogostejše psihične motnje in zaradi njih trpi več kot 10 % ljudi po vsem svetu. Anksioznih motenj je več in se med seboj razlikujejo po trajanju in izraženosti anksioznosti ter vzroku, ki jo sproži. Najpogostejše med njimi so generalizirana anksioznost, panična motnja in socialna fobija.

Generalizirana anksioznost

Ljudje z generalizirano anksiozno motnjo so praktično stalno tesnobni, zaskrbljeni in napeti. Vedno so v pretiranem strahu pred nesrečo ali pa neustrezno zaskrbljeni zaradi zdravja, družine ali službe. Pogosto pa tudi samim bolnikom vzrok njihove napetosti ni znan. Svojih skrbi se ne morejo znebiti, čeprav se lahko zavedajo njihove nesmiselnosti. Ne morejo se sprostiti niti ponoči, zato imajo težave s spanjem, skrbi pa običajno spremljajo tudi številne telesne težave kot so glavoboli, potenje, drgetanje ali težko dihanje.

Panična motnja

Za razliko od bolnikov z generalizirano anksiozno motnjo pa ljudje s panično motnjo občutijo anksioznost v napadih, ki se pojavljajo nenadoma, brez opozorila. Sprožijo jih lahko različne situacije, v katerih se znajde bolnik. Za panične napade je značilen zelo izrazit strah, pogosto imajo bolniki občutek da so na pragu smrti, izraziti so tudi telesni simptomi. Poleg potenja, omotice ali vrtoglavosti bolniki velikokrat občutijo bolečino v prsih, ki lahko spominja na pravi srčni napad. Čeprav panični napadi trajajo le nekaj minut, se ponavljajo, bolniki pa so tudi med njimi bolj ali manj prestrašeni v pričakovanju naslednjih napadov panike. Zato se izogibajo nakupovanju, vožnji z javnimi prevoznimi sredstvi, skratka vsemu, kar bi paniko lahko sprožilo ali kjer bi se počutili nemočne.

Socialna fobija

Socialna fobija pa je pretiran, bolezenski strah pred drugimi ljudmi, še posebej ko je bolnik v centru pozornosti. Določena stopnja treme je seveda povsem normalna v takih situacijah, vendar nas ta strah ne onemogoča in nalogo lahko opravimo. Socialna fobija pa bolnika bistveno ovira. Najpogostejši je pretiran strah pred javnim nastopanjem, lahko pa se stopnjuje do strahu pred prehranjevanjem v lokalu ali pisanjem v prisotnosti drugih ljudi, kot npr. pri podpisovanju čeka. Nepomembne napake v takih situacijah se bolnikom zdijo katastrofalne, počutijo se nesposobne obvladovanja socialnih situacij, zato se jim izogibajo in se izolirajo od drugih ljudi. Na delovnem mestu, ki zahteva stike z ljudmi, so neuspešni.

Specifične fobije

Zelo pogoste pa so tudi t.i. specifične fobije, to je strah pred določenim objektom ali situacijo. Več kot eden izmed 10 ljudi se pretirano boji kač, miši, neviht ali letenja. Čeprav se posameznik zaveda, da strah ni smiseln, se ga ne more znebiti. Kljub prisotnosti strahu pa se večina uspe tem situacijam izogniti, tako da jim fobija ne povzroča kakih bistvenih težav v življenju.

Kako lahko pomagamo?
Napačno je prepričanje, da je anksioznost posledica človekove šibkosti in da bi jo z močno željo ter voljo lahko premagali. Anksiozni bolniki ne morejo prisiliti samih sebe, da bi se počutili bolje. Kljub temu da se zavedajo nesmiselnosti svojih strahov, se jih ne morejo znebiti. Pomoč tem bolnikom pa je zelo pomembna, saj jih njihova motnja lahko pomembno ovira v življenju.

Na prisotnost anksiozne motnje lahko zdravnik večinoma sklepa že na podlagi težav, ki jih opiše bolnik. Kljub temu pa je pred začetkom zdravljenja potrebno izključiti telesne bolezni, ki se kažejo s podobnimi znaki in zato opraviti nekatere preiskave.

Zdravljenje anksioznih motenj
Za zdravljenje anksioznih motenj se uporabljajo različna zdravila, pogosto v kombinaciji s psihoterapijo, lahko pa tudi le psihoterapija. Izbira načina zdravljenja je odvisna od vrste anksiozne motnje.

Pri različnih fobijah ali panični motnji bolniku omogočimo uspešno soočanje s situacijami, ki se jih je dotedaj izogibal. To soočanje sprva pogosto poteka ob spremstvu psihoterapevta in podpori zdravil, bolniku pa pomaga tudi podrobna razlaga dogajanja v telesu pri anksioznosti. Kratkotrajno zdravljenje pa vsaj pri bolj izraženih motnjah ne zadošča in v dolgotrajnem zdravljenju so predvsem pomembna zdravila.

Zdravila pri anksioznih motnjah
Za zdravljenje anksioznih motenj se uporabljata predvsem dve skupini zdravil – anksiolitiki in antidepresivi. Antidepresivi se sicer uporabljajo predvsem za zdravljenje depresije, a so učinkoviti tudi v številnih anksioznih motnjah. Anksiolitiki (zdravila proti anksioznosti) delujejo zelo hitro in so zato predvsem pomembni v začetku zdravljenja, ko je potrebno hitro olajšanje težav. Antidepresivi pa so zaradi počasnejšega učinka najbolj pomembni v nadaljevanju zdravljenja.


--------------------------------------------------------------------------------

Vojko Rebolj, dr. med.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Anksioznost

Ad astra per aspera...

2007 20:41:0 - (neopredeljeno)

Naslednji prispevek:
En korak naprej...


Ko si prišla na obisk...


Anksioznost…pred kratkim še nisem vedela za to bolezen….še manj pa, da to sploh je bolezen in da lahko doleti tudi mene!

Ampak zgodilo se je nepričakovano, brez mojega dovoljenja, nenadoma. Bil je božični večer, bila sem sama z mamo! Počutila sem se ogoljufano in samo! In pol naenkrat v avtu med vožnjo doživim napad…strah….mislim da umiram….srce bije…..vrtoglavica….boleča slabost….občutek padanja globje in globje...hlastanje po zraku…rada vas imam…ne pozabite me...in pol naenkrat prazen NIČ! Spet sem se počutila dobro, ampak prestrašeno! V moji glavi se pojavijo vprašanja, kaj je bilo to?? Sem bolna?? Se bo ponovilo?? Ah, samo kozarec rdečega vina mi je naškodil! In pol minevajo dnevi in z njimi se stopnjuje moja utrujenost, otožnost, brezvoljnost, osamljenost in STRAH! In nato spet bitje srca…občutek padanja…ali se mi bo zmešalo??..ali bom umrla??...slabost..pritisk v glavi..in spet NIČ! In potem spet dolgo mir in ponovno! Na koncu obisk zdravnika in diagnoza ANKSIOZNOST! Kaj pa to je?? Kako je do tega prišlo??In neverjeten strah pred boleznimi in smrtjo! Od kod je prišel ta strah?? Sedaj ni več napadov, ampak so samo simptomi kot mravljinčenje, bitje srca, slabost, omotičnost…ne ali bom umrla?? Ali sem na smrt bolna??Od kod ta strah pred boleznimi in smrtjo?? Od kod ti simptomi?? Ti simptomi in strah niso od danes ali jutri, ti izhajajo iz preteklosti iz otroštva! To je potlačena bolečina…potlačena čustva…neizražena čustva…neizrečene besede…neizjokane solze…nerazrešeni problemi…in potem čez leta BUMMM in BANNNG…ANKSIONOST! Zdaj si tu in zdaj vem, da obstajaš! Opozorila si nase na najbolj neprijeten način! Vsak dan se bori m proti tebi, proti strahovom, ki se vrtijo v moji glavi! Včasih mi uspeva in spet drugič ne! Včasih sem na dnu in spet drugič na vrhu!



ključne besede...

strani s povezavo na ta prispevek...www.najdi.si/search.jsp (6)www.najdi.si/search.jsp (2)www.najdi.si/search.jsp (2)iskalnik.siol.net/default.aspx (2)www.google.si/search (2)www.google.si/search (1)www.google.si/search (1)www.google.si/search (1)www.google.si/search (1)www.google.si/search (1)www.google.si/search (1)www.google.si/search (1)www.google.si/search (1)www.google.si/search (1)iskalnik.siol.net/default.aspx (1)us.f369.mail.yahoo.com/ym/ShowLetter (1)www.google.com/search (1)www.google.com/search (1)www.google.si/search (1)www.google.si/search (1)www.google.si/search (1)www.najdi.si/search.jsp (1)www.najdi.si/search.jsp (1)www.najdi.si/search.jsp (1)www.najdi.si/search.jsp (1)


Komentarji k prispevku:

Komentira: Remata Shining mind

Anksioznost NI bolezen. JE duševna motnja. Ki se lahko pozdravi. Z zdravili in ali s psihoterapijo. Anksioznost je tesnoba. Ki se porodi v človeku v današnjem razčlovečenem svetu. Obstaja mnogo načinov in metod, anksioznost ozdraviti. Anksioznost je zelo razširjena, ni pa najhujša motnja. Moj najljubši izrek ali mantra je: POIŠČI VSO MOČ V SEBI! Vase zaupaj, vase verjemi, sebe poslušaj! Ko ne moreš s samopsihoterapijo, si pomagaš na načine in po poti, ki tebi najbolj pomaga. To so ljudje, ki ti lahko pomagajo. To so psihoterapevtske metode, ki ti pomagajo. Samo storiti moraš nekaj, da si anksioznost ozdraviš. Prvi korak je narejen s priznanjem. Nato sledi naslednji korak ... Želim ti uspešno ozdravitev. Ker ozdravitev JE mogoča!


Komentira: Taty

Moja hči je pred štirimi leti doživela isto, iste simptome kot ti, imela je tako hude napade anksioznosti, da se je znašla v bolnišnici in v dveh dneh zelo shujšala. Danes je OK. Stali smo ji ob strani, se veliko pogovarjali. Na začetku je bilo zelo težko, ker ni vedela, kaj se z njo dogaja. Kasneje, ko je vedela za kaj gre je bilo lažje, vedela je da bo napad minil. Res je, tudi ona je s pomočjo naju z možem ugotovila, da bo morala to tesnobo v sebi, nezadovoljstvo z svetom premagati sama. Vsak mora v sebi poiskati moč, od vsakega posameznika je odvisno, kaj bo z njegovim življenjem. Veliko je ljudi z anksioznostjo, mislim da to kaže na to, da je življenje v tem trenutku v naši družbi težko, saj vidimo, kam nas peha način življenja in izguba vrednot, za katere je potrebno živeti. Je pa ozdravitev proces, izkoristi ga in ko boš spoznala sama sebe in se vzljubila, bo vse minilo. Življenje je kdaj težko, vendar lepo, čeprav ni brez problemov. Razmišljaj pozitivno, najdi si konjičke, študij, pojdi med prijatelje, se zabavaj. Ne tuhtaj v samoti, fant je odšel, pa kaj, mogoče je pa tako bolje, prišel bo drugi, pravi. Vem, da je to lahko govoriti, tudi hčer je pustil fant, bilo je zelo hudo, danes pa vidi, da jo je ta izkušnja naredila bolj trdo, vidi, kaj bi bilo, če bi ostala z njim. Nič kaj lepo! Še enkrat, imej se rada, ceni se, če ne moreš skozi to sama, poišči strokovno pomoč!


Komentira: Astroy

Mam prijateljico ki ima anksioznost... stara je 14 let pa ji je ful teško vsakič ko pride do napadov pa bi res rabla pogovor z nekom ko ma isto bolezen, z nekom, ki razume, kako je biti u tistem momentu panike, v momentu ko je vse narobe. Sama jo probam razumet ampak vem, da je ne morem nikoli popolnoma razumet, kokr je ne morejo tut vsi zdravniki in psihiatri. Ne vem kolk bi ji to pomagal ampak tut sama si želi pogovora z nekom pa ne pozna nikogar z isto boleznijo, tko d bi prosila d če se je kdo pripravljen pogovarjat z njo o tem, da naj me kontaktira na tale mail: darja.povirk@gmail.com
Res upam da bom našla nekoga, saj če ji s tem pomagam le za kanček, bo moj cilj dosežen. LP,Astroy


Komentira: Astroy,samo psihiater pomaga


Astroy, tvoji prijateljici lahko pomaga samo psihiater. Psihoterapija in po potrebi prava zdravila, antidepresivi ali psihotiki. Ne smemo ji vsiljevati pomoči.
Obstaja MNOGO SOS telefonov, tudi brezplačnih. In obstaja MNOGO spletnih strani. Na pravih spletnih straneh se združujejo ljudje z anksioznostjo. In potem psihoterapevtske delavnice. Laiki na internetu pa nimamo pravice zdraviti. Tvoja prijateljica mora ukrepati SAMA in ker je mladoletna, s svojimi starši ali skrbniki. Laiki nimamo pravice se vmešavati. Za duševne motnje so za to usposobljeni strokovnjaki. K njim mora iti tvoja prijateljica in njeni starši ali skrbniki so še ODGOVORNI. Anonimneži na Internetu nimamo pravice se iti zdravilce na daljavo. POT v prave ustanove in k usposobljenim strokovnjakom edino pomaga.



Pripišite svoj komentar:

LP
M.