ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

Zaradi svoje pogostosti so bolezni dihal velik zdravstveni in socialni problem po vsem svetu. Vsak četrti bolnik obišče splošnega zdravnika zaradi težav z dihali. Pomemben delež med boleznimi dihal ima kronični bronhitis. Prizadene 10 do 25 odstotkov odraslega prebivalstva. Pogostejši je pri moških in starejših od 40 let. Pri več kot polovici bolnikov se postopno razvije zožitev dihalnih poti. Tretjina bolnikov ima vsaj enkrat letno poslabšanje bolezni, ki jo praviloma spremlja bakterijska okužba. Bolniška odsotnost zaradi kroničnega bronhitisa narašča in traja povprečno 25 dni na leto na bolnika. Enako narašča invalidnost.



Kronični bronhitis - kaj je to?

O kroničnem bronhitisu (kroničnem vnetju sapnic) govorimo takrat, kadar bolnik kašlja in izkašljuje vsaj tri mesece letno, dve leti ali več let zapored. Pri tem moramo upoštevati tudi druge bolezni dihal in bolezni srca. Če s preiskavo pljučne funkcije ne ugotovimo oviranega pretoka zraka, je to enostavni kronični bronhitis. Če je izmeček stalno ali občasno gnojen, ima bolnik mukopurulentni bronhitis. Kadar je pri bolniku prisotna še zožitev (obstrukcija) dihalnih poti, ki je stalna, govorimo o kroničnem obstruktivnem bronhitisu. Obstrukcija je lahko blage, zmerne ali hude stopnje.

Dejavniki, povezani z razvojem kroničnega bronhitisa

Najpomembnejši dejavnik, ki sproži nastanek kroničnega bronhitisa, je kajenje. Kadilci razvijejo kronični bronhitis pogosteje (zmerni kadilci v 25 odst., strastni kadilci skoraj v 50 odst.) kot nekadilci (le v 6 do 10 odst.). Drugi škodljivi dejavniki, ki imajo manjši vpliv pri nastanku kroničnega bronhitisa, so onesnaženje zraka s plini, parami ter prahom na delovnem mestu in v splošnem okolju ter genetski dejavniki. Vpliv okužbe dihal in drugih možnih dejavnikov ni povsem dokazan.

Poslabšanje bolezni lahko povzroči virusna ali bakterijska okužba sapnic, pljučnica, druge spremljajoče bolezni, premalo učinkovito zdravljenje, slabo stanje prehranjenosti, pa tudi zastoj sluzi v dihalih zaradi izsušenosti bolnika, vdihavanje preveč toplega in suhega zraka pa tudi hladnega zraka, kajenje, onesnažen zrak ali splošna anestezija.

Bolezenski znaki in simptomi

Bolnik s kroničnim bronhitisom dolgotrajno kašlja in izkašljuje. Težko dihanje (dispnea), najprej pri naporu, kasneje tudi v mirovanju, se pojavi pri bolnikih z zožitvijo v dihalnih poteh. Pri bolnikih z napredovalim kroničnim obstruktivnim bronhitisom je pogosta utrujenost ter znaki dihalne odpovedi in prizadetosti srca. Pri akutnem poslabšanju bolezni zaradi bakterijske okužbe bolnik več kašlja, izkašljuje povečano količino gnojnega izmečka in težje diha.

Zdravljenje

Ločimo stalno zdravljenje in zdravljenje akutnih poslabšanj bolezni. Bolniki se zdravijo ambulantno. V bolnišnico so sprejeti le najhujši bolniki, zlasti ob hudem poslabšanju bolezni.
Glavni cilji zdravljenja bolnikov s kroničnim bronhitisom so:

izboljšati simptome in kvaliteto življenja,
upočasniti napredovanje bolezni,
preprečiti in zdraviti zaplete,
podaljšati preživetje bolnikov.
Opustitev kajenja je najpomembnejši ukrep, ki upočasni napredovanje bolezni, zlasti če ga opustimo v začetku bolezni. Težave kadilca, ki je prenehal kaditi, lahko olajša žvečilni gumi, ki vsebuje nikotin.
Zdravljenje z zdravili vključuje zdravila za izboljšanje pretoka zraka v dihalnih poteh (bronhodilatatorji), zdravila, ki zmanjšujejo vnetje (glukokortikoidi, predvsem v obliki pršil) in antibiotike, kadar je poslabšanje kroničnega bronhitisa posledica bakterijske okužbe.
Pomembna je skrb za higieno dihalnih poti. Boljše in lažje izkašljevanje dosežemo z uživanjem zadostnih količin tekočine, masažo prsnega koša, uporabo pripravkov za izkašljevanje in s pravilnim dihanjem.
Potrebna je zdravstvena vzgoja bolnika o bolezni, vzrokih poslabšanj in možnostih zdravljenja.

Nekaj splošnih nasvetov za bolnike s kroničnim bronhitisom

Bolnik mora opustiti kajenje.

Bolnik naj se izogiba:

močno onesnaženemu zraku in dražečim snovem na delovnem mestu,
vremenskim in temperaturnim spremembam, vetru in padavinam,
zelo vročemu in suhemu zraku,
v času gripe kapljični okužbi,
Bolniku se priporoča:

redna higiena dihalnih poti,
primerno topel in vlažen zrak v bivalnem okolju,
skrb za ustrezno prehrano,
utrjevanje splošne telesne kondicije,
vsako jesen cepljenje proti gripi.


Maja Mejač dr. med.

[marjan]

Kašelj
pripravila Andreja Cokan, dr. med.

Kašelj je refleksno dejanje in predstavlja obrambni dihalni mehanizem, ki poskuša očistiti dihalna pota sluzi, izmečka, tujka ali drugih dražljivcev ali zapor.

Lahko je produktiven, kadar izloči sluz ali izmeček, in neproduktiven ali suh, kadar ga ne.

1. Mehanizem kašlja
2. Vzroki kašlja
3. Klinične manifestacije
3.1 anamneza
3.2 spremljajoči simptomi
3.3 pregled bolnika
4. Diagnostika
5. Samopomoč
6. Kdaj se posvetovati z zdravnikom
7. Zdravljenje
8. Kadilski kašelj


1. Mehanizem kašlja

Receptorji za kašelj odreagirajo na kemične ali mehanske stimule. Največ jih je v velikih dihalnih poteh, niso pa prisotni dlje od respiratornih bronhiolov.

Nevralna kontrola mehanizma kašlja zajema aferentna vagalna vlakna od receptorjev v grlu, bronhih in sapnici, kot tudi trigeminusna, glosofaringealna in frenična aferentna vlakna iz nosu, sinusov, ušesnih kanalov, pljučne mrene, želodca, osrčnika in prepone.


2. Vzroki kašlja

Postnazalna drenaža in astma
Kašelj lahko povzroča sluz, ki polzi iz ozadja nosu. Najpogostejši vzroki kroničnega perzistentnega kašlja so: postnazalna drenaža (sluz, ki polzi iz ozadja nosu) (29%), astma (25%), in astma s postnazalno drenažo (18%).

Infekcije zgornjih dihalnih poti
Pogost vzrok kašlju so vnetja zgornjih dihal, ki so posledica virusne okužbe. Pri otroku lahko vnetje v zgornjih dihalih povzroči zožitev dihalnih poti, kar pripelje do krupa (stanje, ki ga označuje hripavost, slišno dihanje in lajajoč kašelj) ter oteženega dihanja. Pri oslovskem kašlju (pertussis) gre za okužbo z bakterijo Bordetella pertussis.

Vdihavanje alergenov, dražečih plinov in dima
Mnogo kašljev je posledica draženja dihalnih poti s prahom, plini ali dimom (cigaretni dim!)

Kronični bronhitis
Bronhitis je vnetje bronhijev, dihalnih poti v pljučih. Povzroča gosto sluz in izmeček ter hud kašelj. Pogosto se pojavlja pri kadilcih, lahko je posledica okužbe.

Pljučnica
Okvara pljučnega tkiva pri pljučnici povzroča boleč in produktiven kašelj. Pri virusnem bronhitisu in virusni pljučnici je kašelj pogosto suh in trdovraten in moti spanec.

Bronhospazem (začasna zožitev sapnic)
Povzroča suh kašelj, ki je ponoči običajno hujši. Značilen je za astmo, vendar je lahko posledica okužbe ali alergične reakcije.

Bronhiektazije (razširjenost ali zmaličenost sapnic)
Pri tem stanju se v sapnicah nabirajo velike količine gnojnega izmečka. Bolnika stalno silijo na kašelj in navadno je izmečka obilno, včasih je krvavkast.

Kronične pljučne bolezni

pnevmokonioze (obolenje pljuč zaradi vdihavanja prahu) spremlja pogosto tudi kratka sapa
tuberkuloza
Tujek
Če se vdihani tujek (npr. bonbon) zaustavi v grlu, povzroči silovit kašelj. Če pa potuje navzdol in zamaši sapnico, pride na tem mestu do vnetja in izločanja sluzi, zaradi česar se pojavi trdovraten kašelj.

Pljučni edem (nabiranje tekočine v pljučih)
Sprva je kašelj suh, nato se pojavi penast in krvavkast izmeček.

Maligno obolenje (zasevki, karcinom bronha)
Sprva je kašelj zmeren, nato postane hujši, pojavi se krvavkast izmeček.

Še drugi vzroki kašlja:

bljuvanje krvi (hemoptize)
pljučna embolija
gastroezofagealni refluks (vračanje želodčne kisline iz želodca navzgor)
sarkoidoza
vzdraženje receptorjev zunaj spodnjih dihalnih poti (ušesni kanali, prepona, pljučna mrena, nos, žrelo)
psihogeni faktor (kašelj se razvije kot živčna reakcija na stres, zlasti pri otrocih)

3. Klinična manifestacije

3.1 Anamneza (podatki bolnika o bolezni)

Začetek in trajanje kašlja


akutni neproduktivni kašelj, ki kasneje postane produktiven in je povezan z znaki prehlada, je verjetno nastal zaradi infekcije zgornjih dihal
kronični produktivni kašelj pri kadilcu je verjetno zaradi kroničnega bronhitisa
Barva izmečka


bister izmeček govori proti infekciji
rumen ali zelen izmeček govori za infekcijo
krvavkast ali s sledovi krvi označujemo kot hemoptize, lahko posledica bronhitisa, bronhiektazij (razširjni bronhiji) ali za raka
Količina izmečka


neproduktiven kašelj se pojavlja zgodaj pri virusni infekciji, zaradi zatekanja sluzi iz nosu, pri psihogenem kašlju
produktiven kašelj kaže na izvor v spodnjih dihalih. Veliko izmečka (več kot skodelico na dan) se pojavlja pri bronhiektazijah (razširjenih bronhih)
3.2 Spremljajoči simtomi


dušenje ali piskanje se pojavlja pri astmi, pljučni emboliji, pljučnici,...
nočno dušenje v napadih se pojavlja pri srčnem popuščanju
pri bolniki, ki imajo alergije posumimo na astmo ali sinusitis (vnetje sinusov)
pri hripavosti so lahko prizadete glasilke ali laringealni živec (n.recurens)
vročina in mrzlica kažeta na infekcijo
bolečina v prsnem košu pa lahko kaže na obolenje srca (ishemično bolezen srca), obolenje požiralnika (refluks).
3.3 Pregled bolnika


vitalni znaki s frekvenco dihanja, temperaturo
občutljivost nad sinusi (sinusitis ali vnetje sinusov)
izloček ali vnetje nosno-žrelnega področja
spremembe bezgavk kaže na infekcijo ali rakavo obolenje
hripavost, slišno dihanje ob vdihu, vidne lezije v grlu pri laringoskopiji (pregledu grla s posebnim instrumentom)
poslušanje nad pljuči s stetoskopom (piski, poki, hropci, oslabljeno dihanje)
pregled srčno-žilnega sistema, iščemo znake srčnega popuščanja, šume,...


4. diagnostika

Če je kašelj akuten in kratkotrajen in je v povezavi z infekcijo zgornjih dihal, ne potrebuje nadaljne obravnave.

Kronični kašelj pa zahteva nadaljno diagnostiko.

pregled izmečka (barva, količina, kvaliteta, kulture, razna barvanja (Gram),...)
pregled izmečka na eosinofilce, če sumimo na astmo
rentgensko slikanje pljuč (če je izvid v redu, je najverjetnejši vzrok astma, ki jo dokažemo s spirometrijo in metaholinskim testom ali obojim)
če so ti testi negativni, opravimo še rentgensko slikanje obnosnih votlin in pregled grla pri otorinolaringologu ali bronhoskopijo.


5. Samopomoč

Včasih je mogoče močan kašelj olajšati s sesanjem pastil za grlo ali pitjem toplih, blažilnih pijač, kot je med z vodo. Če to ne pomaga, lahko oblažimo kašelj z zdravili proti kašlju, kar je zlasti koristno ponoči, ker omogoča spanec.

Zdravila niso primerna pri produktivnem kašlju, ki odpre s sluzjo zamašene dihalne poti. Takrat zdravila bolj škodijo kot koristijo. Zdravila, ki pospešijo izkašljevanje (ekspektoracijo), ter obilno pitje tekočin pomagajo mehčati sluz, če ima bolnik težave z izkašljevanjem. Koristili bodo tudi topli obkladki na prsni koš ali tople inhalacije.



6. Kdaj se je treba posvetovati z zdravnikom

Z zdravnikom se je treba posvetovati:

kadar traja kašelj več kot teden dni
kadar je kašelj hud in ga spremlja bolečina v prsih
če je prisoten zelenkast izmeček
če je prisotna kri v izmečku
če so prisotne težave z dihanjem


7. Zdravljenje

Zdravljenje je odvisno od osnovne bolezni. Antibiotiki so potrebni pri bakterijski okužbi. Za astmo so potrebni bronhodilatatorji in/ali kortikosteroidi. Pri bronhiektazijah in kroničnem bronhitisu svetujemo dihalne vaje in posturalno dreniranje (ležanje v položaju, ki omogoča odtekanje sluzi iz bronhija). Pri pljučnem raku pride v poštev operacija ali radio/kemoterapija.



8. Kadilski kašelj

Ker je ta kašelj zelo pogost, ga omenjam posebej. Ponavljajoč kašelj se pojavlja med kadilci, še posebej tistimi, ki kadijo veliko in dolgo časa. Dostikrat so kadilci že navajeni na neprestani kašelj in ga imajo za povsem normalnega ter ga dostikrat zanikajo ali pozabijo zanj povedati zdravniku. Naj poudarim, da normalnega kašlja ni!

Zaradi kroničnega bronhitisa, ki je posledica kajenja in ki ga povzroča vnetje dihalnih poti, nabiranje goste sluzi v sapnicah sproži kašelj.
Če človek neha s kajenjem, se trdovratni kašelj s časoma poleže. To se ne zgodi takoj. Kašelj vztraja tem dlje, čim dlje je oseba kadila.
Če se pri kadilcu kašelj spremeni (v pogostosti ali značilnosti) ali se pojavi hripavost, mora poiskati zdravniško pomoč zaradi povezave med kajenjem in pljučnim rakom.

Vsekakor pa odsvetujemo kajenje!