ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[Roža]

RAK RODIL


RAK MATERNIČNEGA TELESA (Carcinoma corporis uteri)

Splošni podatki

Zaradi raka materničnega telesa je po podatkih Registra raka za Slovenijo leta 1996 zbolelo 262 žensk. Najpogostejši med raki materničnega telesa je rak maternične sluznice (carcinoma endometrii). Z mikroskopskim pregledom odstranjenega tkiva določimo vrsto pomembnih dejavnikov, kot so: patohistološka vrsta in malignost tumorja ter razširjenost bolezni. Vsi našteti in še nekateri drugi dejavniki so za zdravljenje ključnega pomena.

Najpogostejši je endometrioidni adenokarcinom. Glede spremenjenosti celic, ki jih vidimo pod mikroskopom, so raki maternične sluznice, lahko dobro, zmerno ali slabo diferencirani. Dobro diferencirani tumorji imajo največkrat boljšo prognozo za preživetje kot slabo diferencirani, vendar pa na preživetje vplivajo tudi drugi dejavniki. Najpogosteje zbolevajo ženske v starejšem življenjskem obdobju, predvsem tiste s prekomerno telesno težo, povišanim krvnim tlakom in sladkorno boleznijo. V zgodnejših stadijih je bolezen v visokem odstotku ozdravljiva.

Bolezenski znaki

Najpogostejši bolezenski znak je ponovna krvavitev ali krvav izcedek iz maternice pri ženskah, ki so že nekaj let ali celo mnogo let v meni. Krvavitev nastane zaradi razraščanja tumorja v maternični sluznici, ki pogosto poškoduje tudi krvne žile. Pojavi se krvavitev že v zelo zgodnjih stadijih bolezni, kar daje možnost zgodnjega odkritja bolezni. Ponovna krvavitev, po več letih od zadnje menstruacije, nikakor ne pomeni ponovne mladosti, kot si to nemalokrat razlagajo ženske, pač pa zahteva takojšnje ukrepanje. Nujen je pregled pri ginekologu, da ugotovi vzrok krvavitve.

Pogosti bolezenski znaki, ki pa so manj značilni in tudi manj razpoznavni, pa so: tope ali krčevite bolečine v spodnjem delu trebuha in predvsem težave pri odvajanju blata ali seča (pogosto in/ali pekoče uriniranje). Pri nekaterih mlajših bolnicah, ki imajo še redne mesečne krvavitve, se pogosto kot prvi znak pojavijo vmesne, izvenciklične krvavitve, ali dolgotrajne, več kot 10 dni trajajoče in zelo močne mesečne krvavitve.

Razširjenost bolezni ali opredelitev stadija

Predvsem zaradi določitve zdravljenja je potrebno določiti razširjenost bolezni oz. opredeliti stadij. V ginekološki onkologiji opredeljujemo razvrstitev razširjenosti bolezni v štiri stadije, kar pomeni:

* stadij I - bolezen je omejena le na sluznico telesa maternice;
* stadij II - razrašča se navzdol, v vrat maternice;
* stadij III - razširi se izven maternice, vendar še vedno v bližino maternice, znotraj male medenice;
* stadij IV - bolezenske spremembe odkrijemo v steni mehurja, črevesa, v oddaljenih limfnih žlezah ali drugih oddaljenih organih.

Zdravljenje

Zdravljenje izbiramo za vsako bolnico posebej, glede na stadij bolezni, histološki tip in diferenciacijo tumorja ter bolničino psiho-fizično sposobnost za posamezno obliko zdravljenja. Zaradi relativno slabe občutljivosti tumorja na obsevanje, ima prednost kirurško zdravljenje. Načrt zdravljenja pripravi konzilij strokovnjakov, ki ga največkrat sestavljajo ginekologi, radioterapevti in internisti-onkologi. Pri zgodnejših stadijih se praviloma vedno, v kolikor nima bolnica drugih resnejših bolezni, odločimo za operacijo. Za obsevanje pa se največkrat odločimo takrat, ko je bolezen že razširjena.

Pri operaciji odstranimo maternico v celoti, oba jajčnika z jajcevodi in limfne žleze, ki ležijo v mali medenici. Če po patohistološkem pregledu odstranjenih organov ugotovimo, da rak ni bil le površinsko rastoč in omejen na maternično sluznico, se največkrat odločimo še za pooperativno obsevanje, zato da bi preprečili ponovitev bolezni. Obsevanje je lahko lokalno, v nožnici, kadar tumor raste v globino stene materničnega telesa največ do polovice ali zunanje, ko vrašča globlje. Za zunanje pooperativno obsevanje se odločimo tudi takrat, kadar odkrijemo rakave celice tudi v limfnih žlezah ali kadar rakavega tkiva pri operaciji ni bilo mogoče operativno v celoti odstraniti.

Nadzorovanje bolnic oz. pogostnost kontrolnih pregledov

Prvi kontrolni pregled priporočamo čez dva meseca po končanem zdravljenju. Do treh let sledijo štiri- do šestmesečne kontrole, nato na šest mesecev, po petih letih pa enkrat letno.

RAK MATERNIČNEGA VRATU (Carcinoma colli uteri)

Splošni podatki

Zaradi invazivnega raka materničnega vratu je leta 1996 zbolelo 211 žensk. Glede na patohistološko opredelitev je najpogostejši ploščatocelični ali t.i.planocelularni karcinom. Znatno manjši delež, 10 - 20 %, pripada adenokarcinomu materničnega vratu. Glede spremenjenosti celic pa so tudi raki materničnega vratu lahko dobro, zmerno ali slabo diferencirani. Dobro diferencirani tumorji imajo tudi pri tej bolezni največkrat boljšo prognozo za preživetje kot slabo diferencirani, seveda pa na samo preživetje tudi v tem primeru vplivajo številni drugi dejavniki.

Delež bolnic se, kljub možnosti enostavnega in nebolečega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu s citološkim brisom ali PAP testom pri ginekološkem pregledu in kljub možnosti uspešnega zdravljenja predrakavih sprememb, zadnjih nekaj let zopet veča. Najpogosteje zbolevajo ženske po 55. letu starosti. V zadnjih letih pa se žal veča delež mladih žensk, mlajših od 45 let.

Bolezenski znaki

Bolezen nastaja največkrat več let. Razvije se od blagih, zmernih in hudih predrakavih sprememb do začetnega invazivnega raka materničnega vratu. Znaki bolezni, bodisi hujše predrakave spremembe, največkrat pa že invazivni rak materničnega vratu, se najpogosteje kažejo kot občasne ali ponavljajoče se krvavitve pri spolnih odnosih, tope bolečine v spodnjem delu trebuha in močni, bolj ali manj krvavi izcedki iz nožnice.

Pogosto so prisotne tudi neredne ali dolgotrajne mesečne krvavitve, ponavljajoča se vnetja nožnice in težave pri odvajanju seča in blata. Pogosto spremlja opisane znake bolj ali manj izrazita pekoča bolečina v križu, ki postaja vse bolj intenzivna in se širi v eno ali obe spodnji okončini. Zaradi prizadetosti sečevodov in ledvic pri vraščanju tumorja v okolico se lahko pojavijo tudi urološke težave. Hujšanje in slabokrvnost sta pogosta znaka že napredovale bolezni.

Razširjenost bolezni ali opredelitev stadija

Bolezen ima 4 stadije:

* stadij I - bolezenske spremembe niso vidne s prostim očesom, potrdimo jih le z mikroskopsko preiskavo;
* stadij II - tumor raste iz maternice v okolno tkivo, vendar ne sega do medeničnih sten;
* stadij III - tumor se širi do medeničnih sten;
* stadij IV - rakave celice odkrijemo v steni mehurja, črevesa, v oddaljenih limfnih žlezah ali drugih oddaljenih organih.

Zdravljenje

Tudi pri tej vrsti raka način zdravljenja izbiramo za vsako bolnico posebej. Izbiramo ga glede na stadij bolezni, histološki tip in diferenciacijo tumorja ter psiho-fizično sposobnost bolnice. Čeprav je ploščatocelični rak materničnega vratu dobro občutljiv na obsevanje, se v zgodnejših stadijih največkrat odločimo za kirurško zdravljenje. Načrt zdravljenja pripravi konzilij specialistov. Največkrat se za operacijo odločimo pri zgodnejših stadijih, medtem ko se za obsevanje največkrat odločimo pri bolnicah z napredovalo boleznijo. Pri operaciji praviloma odstranimo maternico s priležečim tkivom v celoti, oba jajčnika z jajcevodi in limfne žleze, ki ležijo v mali medenici. Pri mladih bolnicah z začetnim stadijem bolezni se pogosto odločimo za operativni poseg brez odstranitve jajčnikov, da preprečimo nastanek nenadnih in prezgodnjih menopavzalnih težav.

Tovrstna operacija sodi med najobsežnejše ginekološke operacije. Uvedel jo je pred 100 leti avstrijski zdravnik Wertheim, zato jo še dandanes najpogosteje imenujemo Wertheimova operacija. Če po patohistološkem pregledu odstranjenih organov ugotovimo, da je potrebno še dodatno zdravljenje, se največkrat odločimo za pooperativno obsevanje. Prav tako se za pooperativno obsevanje odločimo v primerih, ko rakavega tkiva ni bilo možno v celoti odstraniti. Zaradi različnih dejavnikov, ki napovedujejo slab potek bolezni, se poleg obsevanja lahko odločimo tudi za zdravljenje s citostatiki.

Nadzorovanje bolnic oz. pogostnost kontrolnih pregledov

Po Wertheimovi operaciji naročimo bolnico na kontrolni ginekološki pregled čez 2 meseca. Prvi dve leti priporočamo kontrolne preglede na štiri mesece, nato na šest mesecev in po 5. letih enkrat letno.

Po obsevanju naročamo bolnice na kontrolne ginekološke preglede na tri mesece v obdobju dveh let, nato enako kot po operaciji.

V primeru, da je bila bolnica operirana in obsevana, opravljamo ginekološke preglede prvo leto na tri mesece, nato na pol leta in po petih letih enkrat letno.

RAK JAJČNIKOV IN JAJCEVODOV

Splošni podatki

Po podatkih Registra raka za Slovenijo je rak jajčnikov in jajcevodov, z deležem 4% vseh rakov pri ženskah, na šestem mestu. Pomembno je, da število že več let počasi in enakomerno narašča. Vsako leto zboli za približno 1,5 % več žensk. Leta 1996 jih je zbolelo 178. Največ bolnic je bilo starih od 60 do 70 let. Pri večini bolnic še vedno odkrijemo napredovalo bolezen. Zanimivo je, da jih največ zboli na področju Ribnice, Hrastnika in Logatca, najmanj pa na področju Šentjurja pri Celju in Dravograda. Natančnega odgovora, zakaj je tako, ne vemo. Rak jajcevodov je izjemno redka bolezen rodil (0,3 %), zaradi tega letno zboli v Sloveniji le nekaj žensk.

Najpogostejši med malignimi tumorji jajčnikov in jajcevodov je, glede patohistološke opredelitve, adenokarcinom. Adenokarcinom, ki vznikne iz površine jajčnikov, zavzema kar 85%. Ostali raki jajčnikov, ki štejejo približno 5%, pa so: stromalni maligni tumorji (iz vezivnega tkiva), germinativni (iz zarodnih celic) in metastatični tumorji (zasevki iz malignih tumorjev drugih organov). Glede spremenjenosti celic so tudi raki jajčnikov in jajcevodov lahko dobro, zmerno ali slabo diferencirani.

Bolezenski znaki

Med vsemi boleznimi rodil povzroča rak jajčnikov najmanj očitne in razpoznavne bolezenske znake, zato ga je težko odkriti v zgodnejšem stadiju. Najpogostejši znaki zgodnje bolezni so: nejasne bolečine v trebuhu, predvsem v spodnji polovici trebuha, težave pri odvajanju seča in blata ter nehotno uhajanje seča. Nemalokrat so v ospredju težave, ki na videz z bolezenskimi spremembami jajčnikov nimajo nič skupnega.

To so težave pri odvajanju blata, meteorizem črevesa, bolečine nad popkom, predvsem v predelu želodca in bolečine po zaužitju hrane. Bolj značilni so žal znaki že napredovale bolezni, in sicer nenadno in občutno povečanje obsega trebuha, pomanjkanje apetita, slabost, bruhanje, zaprtje, hujšanje in otežkočeno dihanje.

Razširjenost bolezni ali opredelitev stadija

Stadij bolezni se pri raku jajčnikov ali jajcevodov ugotavlja vedno le kirurško, to je z laparoskopijo ali klasično operacijo, ki je največkrat tudi že prvi in zelo pomemben del zdravljenja.

Tudi to bolezen delimo na 4 stadije:

* stadij I - prizadetost enega ali obeh jajčnikov oz. jajcevodov;
* stadij II - tumor se razrašča na ostala rodila ali organe v mali medenici;
* stadij III - pomeni razširitev raka po trebušni votlini;
* stadij IV - rak se je razširil v pljuča, v notranjost jeter, v dimeljske limfne žleze oz. bezgavke ali v druge organe.

Pomemben in zaskrbljujoč je podatek, da na zdravljenje še vedno sprejmemo okrog 75% bolnic z napredovalo boleznijo, to je v stadiju III ali IV. Žal so tudi nekatere nove metode, kot sta vaginalni ultrazvok in določitev krvnega označevalca Ca 125 za zgodnje odkrivanje bolezni še premalo natančni, da bi lahko z zanesljivostjo potrdili diagnozo.

Zdravljenje

Tudi pri tej vrsti raka način najprimernejšega zdravljenja izbiramo individualno, na konziliju. Za razliko od drugih rakov rodil je pri raku jajčnikov ali raku jajcevodov operativna oz. kirurška odstranitev tumorja v celoti ali v čim večji meri tisti način zdravljenja, h kateremu zaradi največje uspešnosti najbolj težimo. Razen pri zgodnjih oblikah stadija I in dobro diferenciranih tumorjih se za dodatno zdravljenje, po natančno in po vseh zahtevanih kriterijih izpeljani operaciji, ne odločamo.

Praviloma pa vedno po operaciji, pri kateri odstranimo maternico, oba jajčnika z jajcevodi in tumorji, slepič in veliko pečico (omentum), zdravljenje nadaljujemo s citostatiki (t.i. kemoterapija). Največkrat prejme bolnica 6 krogov citostatikov v 4-tedenskih presledkih. Za ponovno zdravljenje z istimi ali drugimi citostatiki se odločamo v primeru ponovitve bolezni. Na izbiro citistatikov vpliva čas od končanega zdravljenja do ponovitve bolezni. Za obsevanje se pri raku jajčnikov ali jajcevodov odločamo le redko.

Nadzorovanje bolnic oz. pogostnost kontrolnih pregledov

Po končanem zdravljenju raka jajčnikov bolnice naročamo na kontrolne ginekološke preglede prvi dve leti na 3 - 4 mesece. Po dveh letih priporočamo preglede na pol leta in kasneje enkrat letno. Enak dogovor o kontroliranju bolnic velja po zdravljenju raka jajcevodov, ki se po načinu zdravljenja ne razlikuje od zdravljenja raka jajčnikov.

RAK NOŽNICE (Carcinoma vaginae)

Splošni podatki

Leta 1996 je zaradi raka nožnice in zunanjega spolovila v Sloveniji zbolelo 42 žensk. Bolezen je redka, saj šteje le 2% vseh rakov rodil. Večinoma so metastatski, kar pomeni, da je primarni rak drugje in ne v nožnici.

Najpogostejši med primarnimi raki nožnice je ploščatocelični ali t.i.planocelularni karcinom, saj zavzema kar 90%. Glede spremenjenosti celic so tudi raki materničnega vratu lahko dobro, zmerno ali slabo diferencirani. Delež bolnic se že vrsto let ne spreminja. Najpogosteje zbolevajo ženske po 50. letu starosti, kar dve tretjini bolnic je starih od 60 do 70 let.

Bolezenski znaki

Bolezenski znaki so zelo podobni kot pri raku materničnega vratu, to so krvavitve in obilni, bolj ali manj krvavi izcedki iz nožnice. Napredovalo bolezen pogosto napovedujejo znaki prizadetih organov, ki ležijo v neposredni bližini to je mehurja in širokega črevesa.

Razširjenost bolezni ali opredelitev stadija

Opredelitev stadijev:

* stadij I - prizadeta je le stena nožnice;
* stadij II - tumor zajema nožnico in se širi v tkivo v njeni neposredni bližini;
* stadij III - tumor se širi do medeničnih sten;
* stadij IV - bolezen se razrašča v mehur, črevo, v oddaljene limfne žleze ali druge oddaljene organe.

Zdravljenje

Ker je večina bolnic z rakom nožnice starejših, je potrebno še posebej skrbno izbirati najprimernejše zdravljenje. Ploščatocelični rak nožnice, ki je najpogostejši, je dobro občutljiv na obsevanje. Največkrat se prav zaradi tega dejstva odločimo za obsevanje. Praviloma vedno uporabimo kombinirano obsevanje, to je zunanje obsevanje (t.i. teleradioterapijo) in lokalno obsevanje (t.i. brahiterapijo). Le redko se odločimo za kirurško zdravljenje. Največkrat se odločimo pri mlajših bolnicah in predvsem takrat, ko začetni rak nožnice leži visoko, blizu materničnega ustja. Kirurški poseg zajema odstranitev maternice in jajčnikov z jajcevodi, odstranitev medeničnih limfnih žlez in delno odstranitev nožnice s tumorjem.

Kadar leži rak bližje vhodu v nožnico je potrebna, poleg naštetega, tudi popolna odstranitev nožnice. Že ob operaciji ali pa kasneje oblikujemo s pomočjo posebnih kirurških posegov novo nožnico in tako omogočimo bolnici normalno spolno življenje.

Nadzorovanje bolnic oz. pogostnost kontrolnih pregledov

Nadzorovanje bolnic po končanem zdravljenju je enako kot pri raku na vratu maternice.

RAK ZUNANJEGA SPOLOVILA (Carcinoma vulvae)

Splošni podatki

Bolezen je redka, saj šteje le 4% vseh rakov rodil. Najpogostejši je, prav tako kot pri raku nožnice, ploščatocelični ali t.i. planocelularni karcinom, saj zavzema kar 90%. Tumorji so lahko dobro, zmerno ali slabo diferencirani. Prav tako kot delež bolnic z rakom nožnice se tudi delež teh bolnic zadnjih nekaj let ne spreminja. Najpogosteje zbolevajo ženske po 50. letu starosti, kar tri četrtine bolnic je starih okrog 65 let.

Bolezenski znaki

Bolezenski znaki začetne bolezni se kažejo kot drobna ranica ali razjeda zunanjega spolovila, ki jo pogosto spremlja srbenje, pekoča ali zbadajoča bolečina v sami spremembi in okolici. Brez onkološkega zdravljenja se rana nikoli ne zaceli, kljub uporabi najrazličnejših domačih zdravil, ki jih zelo pogosto ženske najprej uporabljajo. Rana ali ulkus se, kljub samozdravljenju postopno vse bolj širi v globino in širino; pojavi se bolj ali manj izrazita sokrvica ali celo močnejša krvavitev iz rane, smrdeč zadah ter stalna bolečina.

Če leži tumor blizu sečnice, se lahko bolezenski znaki kažejo tudi kot boleče in otežkočeno uriniranje. Zaradi povečanih limfnih žlez v neposredni bližini, predvsem v dimljah, se lahko pojavi oteklina noge, najpogosteje in najprej na isti strani kot je rana ali ulkus, kasneje pa lahko tudi na drugi strani.

Razširjenost bolezni ali opredelitev stadijev

Opredelitev stadijev:

* stadij I - tumor je omejen le na zunanje spolovilo, v premeru meri manj kot 2 cm in ne raste v globino več kot 1 cm;
* stadij II -premer tumorja je več kot 2 cm;
* stadij III - bolezen se iz zunanjega spolovila širi v sečnico, nožnico ali v področne dimeljske limfne žleze na isti strani tumorja;
* stadij IV - tumor se razrašča v mehur, črevo ali v dimeljske limfne žleze na obeh straneh.

Zdravljenje

Konzilij glede na ključne dejavnike oblikuje potek zdravljenja. Primarno zdravljenje je kirurško, če je le tumor dovolj majhen, da ga z operacijo lahko odstranimo v celoti. Ker so bolnice z rakom zunanjega spolovila večinoma starejše, je potrebno oceniti splošno stanje in sposobnost bolnice za kirurški poseg. Glede na razširjenost bolezni je potrebno določiti vrsto operacije za vsako bolnico posebej. Glede na velikost malignega tumorja je kirurški poseg lahko manjši ali večji, od široke odstranitve samega tumorja pa vse do odstranitve dimeljskih bezgavk na eni strani ali obojestransko.

Maligne tumorje zunanjega spolovila, ki so tako obsežni, da jih takoj ne moremo operativno odstraniti, velikokrat uspešno zmanjšamo z drugimi oblikami zdravljenja, npr. z obsevanjem in citostatiki, in nato operiramo. Kadar tumorja nismo uspeli odstraniti v celoti, pogosto dodamo še pooperativno obsevanje.

Nadzorovanje bolnic oz. pogostnost kontrolnih pregledov

Prvi dve leti kontroliramo bolnice s kliničnim pregledom na 4 mesece. Od 2. do 5. leta na pol leta in nato le enkrat letno.
_________________
LP Roža


Življenje je kot basen: ni važno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno.
SENEKA

[Roža]

Knjižica za pomoč : : http://med.over.net/onko/knjizice/rakrodil/index.htm
_________________
LP Roža


Življenje je kot basen: ni važno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno.
SENEKA