ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

[marjan]

Kaj moram vedeti pred operacijo hernie disci




Kaj moram vedeti pred operacijo hernie disci (zdrka počene medvretenčne ploščice)

Informacije za bolnike Ortopedske bolnišnice Valdoltra

Sestavili:

Vesna Levašič, dr. med. in Nadija Benčič Delfin, dr. med., spec. fiziater
Kakšna je videti normalna ledvena hrbtenica?

Ledveni del hrbtenice sestavlja pet vretenc, ki slonijo na križnici. Za telesi vretenc se nahaja hrbtenični kanal, v katerem je hrbtenjača, iz nje pa po kanalu potekajo korenine živcev za spodnje okončine. Med dvema telesoma vretenc leži medvretenčna ploščica (discus). Le-ta ima želatinasto sredico, obdano z vezivnim obročem.


Kako pride do poškodbe medvretenčne ploščice?
Ob nenadnem naporu (dvigu težkega bremena) ali zaradi stalnega obremenjevanja hrbtenice, lahko vezivni obroč poči in skozi razpoko se iztisne želatinasta sredica podobno kot zobna pasta. To spremembo imenujemo hernia disci. Le-ta lahko pritiska na korenino živcev, kar povzroča bolečino v ledvenem delu hrbtenice, ki se včasih širi v spodnjo okončino. Obenem lahko v spodnji okončini začutite mravljinčenje, gluhost in slabšo moč.


Včasih se poleg bolečin v ledvenem delu hrbtenic pojavi še uhajanje (lahko pa tudi zastoj) vode in blata in/ali mravljinčenje ali otopelost kože okrog danke in spolnih organov. To zdravniki imenujemo sindroma caudae equinae. V teh primerih je potrebna takojšnja napotitev v bolnišnico in operacija.

Ambulantni pregled pri ortopedu
Ortoped se bo z vami pogovoril in vas skrbno pregledal, da bi ugotovil, katere mišice in refleksi so prizadeti.

Potem se bo odločil o nadaljnjih preiskavah:
- navadno rentgensko slikanje
- EMG (elektromiografija) za določanje delovanja živcev (miniti mora pa vsaj dva tedna od pojava težav)
- CT (globinsko rentgensko slikanje v plasteh) ali NMR (magnetno resonančno slikanje v plasteh) za natančnejši prikaz prizadete medvretenčne ploščice
- CT mielografija (v hrbtenični kanal vbrizgani kontrast se porazdeli okoli korenin, kar nato slikamo s CT aparatom), predvsem, če sumimo, da je hrbtenični kanal zožen

Ortoped glede na izvide predlaga bodisi za neoperativno (konzervativno) ali operativno zdravljenje.


Rentgenske slike pregledajo naši zdravniki rentgenologi.

Konzervativno zdravljenje
Neoperativno zdravljenje - konzervativna terapija je odvisna od jakosti bolečin in prizadetosti bolnika.

Pri nenadni močni bolečini svetujemo predvsem počitek ter predpišemo zdravila proti bolečinam, pri bolniku s kroničnimi težavami pa najbolj pomaga fizioterapija (raztezalne vaje, elektroterapija, plavanje).

Operacija

Operacija je pri dokazani hernii disci potrebna, kadar so bolečine zelo močne in na običajno zdravljenje ne popuščajo. Za operacijo se včasih odločimo tudi, če bolečine niso hude, je pa prisotna ohromelost živca oz. mišice. Kot smo že omenili, je operacija nujna pri sindromu caudae equinae. Operacijo predlaga ortoped operater, vendar se mora bolnik s posegom strinjati.

Potek:
Operacija poteka običajno v spinalni anesteziji (zdravnik anesteziolog vbrizga zdravilo v hrbtenični kanal, tako da čez nekaj časa ne čutite več telesa od pasu navzdol), lahko pa tudi v splošni anesteziji. Med operacijo ležite ali v bočnem položaju ali pa na trebuhu.

Ortoped operater naredi na koži manjši rez, skozi katerega potem izprazni počeno medvretenčno ploščico, tako da njena vsebina ne pritiska več na korenino živca. Operacija traja povprečno pol ure.


Operacijska ekipa pri delu.

Po operaciji
Po operaciji hernie disci boste ostali v Ortopedski bolnišnici Valdoltra še nekaj dni. Na oddelku boste po navodilih fizioterapevta izvajali vaje, ki so predvidene za to operacijo. Po presoji zdravnika anesteziologa boste v trebušno podkožje dobivali injekcije proti strdkom v času bivanja v bolnišnici, lahko pa tudi še doma, če tako odloči zdravnik. Ta čas si morate pred vsakim vstajanjem tudi poviti spodnji okončini.

Zdravnik vas bo odpustil iz bolnišnične oskrbe, ko bo ugotovil, da ste samostojni pri negi in hoji. Danes je to manj kot teden dni po operaciji. Po odvzemu šivov (deset do štirinajst dni po operaciji), se lahko okopate.

Kontrolni pregled pri operaterju je približno šest tednov po operaciji.


Vstajanje že prvi dan po operaciji s povitimi nogami in ob pomoči fizioterapevtke.

Vaje po operaciji HD

1. Ležite na trdi podlagi s hrbtom navzdol. Nogi sta skrčeni v kolenu. Križ pritisnete na podlago in pri tem zadnjico rahlo navzgor.
2. Lega na hrbtu. Nogi sta skrčeni v kolenu. Z rokama se poskušamo dotakniti kolen., tako da dvignemo glavo in rameni od podlage.
3. Začetni položaj je enak prejšnjemu. Roki izmenično stegujemo proti nasprotnemu kolenu.
4. Začetni položaj je še vedno isti. Roki položimo na zunanjo stran stegen ter nogi poskušamo razširiti proti odporu rok.
5. Položaj na trebuhu. Roki sta ob telesu. Rameni potegnemo nazaj in nekoliko dvignemo glavo od podlage.
6. Lega na trebuhu. Izmenično rahlo dvignemo nasprotno nogo in roko in se pri tem poskušamo iztegniti.
7. Ležimo na trebuhu. Roki sta ob telesu. Opremo se na prste nog ter stisnemo zadnjico.

Za vse vaje velja, da jih izvajamo na topli, čvrsti in ravni podlagi. Med izvajanjem vaj enakomerno dihamo in med eno in drugo ponovitvijo vaje vsaj 5 sekund počivamo. Vaje izvajamo počasi, v začetku manjše število ponovitev, dokler ne dosežemo vsaj 10- ratno ponovitev (odvisno od kondicije pacienta). Dobro je, če vaje izvajamo vsaj 5-krat tedensko po 2-krat dnevno.

Rehabilitacija po operaciji hernie disci

Rehabilitacija vključuje:
- ležanje na topli, ravni in čvrsti podlagi
- redno izvajanje vaj, ki se jih naučite v bolnišnici (njihovo število in intenzivnost je treba postopoma povečevati)
- učenje pravilne drže pri hoji in sedenju, pozneje tudi pri vseh drugih rednih opravilih
- po potrebi jemanje zdravil proti bolečinam
- izogibanje sedenju (prve dni) in čim več hoje

Po četrtem tednu od operacije lahko spet normalno sedite in opravljate vsakdanja opravila.

Do 6. tedna se izogibajte dvigovanju bremen in priklanjanju.

Običajno med 6. in 8. tednom lahko spet začnete z delom (pisarniško delo, dvigovanje lažjih bremen).

Če gre za težko fizično delo, ga je treba začasno prilagoditi. S težjim delom lahko začnete šele po 12. tednu od operacije.

Zaradi sedenja in tresljajev vsaj 3 mesece po operaciji ne priporočamo daljših potovanj.

Po treh mesecih naj bi bili vsi operirani zaradi hernie disci sposobni za svoje delo.

Operativni poseg zmanjša bolečino, vendar ne zagotavlja, da potem ne boste več imeli težav s hrbtenico, saj so pogosto na njej pridružene še druge spremembe. Svojim težavam morate prilagoditi način življenja (redna vsaj 5-krat tedensko, vzdrževanje idealne telesne teže). Vedeti morate, da je nosilnost hrbtenice pacientov, ki so imeli hernio disci, zmanjšana, zato je treba mišice okrepiti in s tem preprečiti prezgodnjo obrabo hrbtenice.

Vsebina besedila je vsakoletno pregledana in se lahko spremeni skladno z novo medicinsko doktrino. Besedilo je namenjeno le obveščanju in izobraževanju bolnikov, za podrobnejše informacije se lahko obrnete na lečečega zdravnika.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Diskus hernija človeška hrbtenica je sestavljena iz štiriindvajsetih hrbtnih vretenc (ki niso zraščena) pet zraščenih (križnica) in štiri, ki tvorijo trtico. Med večino teh vretenc pa se nahajajo želatinasti diski, ki služijo kot šok absorberji naši hrbetnici. Diski v lumbarnem (križnem) predelu hrbtenice so izpostavljeni konstantnim, abnormalnim stresom, za katere je kriva napačna telesna mehanika in travma kar s časoma povzroči degeneracijo, razpoke in raztrganine v predelu diska, ki se imenuje Annulus Fibrosus. V notranjosti Annulusa Fibrosusa se nahaja Nucleus Pulposus, ki ob stresu na vretenca pritiska na Annulus Fibrousus. Najbolj prizadet je disk med vretencema L5-S1 sledi mu pa disk med vretencema L4-L5.

Čeprav ljudje pogosto povezujemo diskus hernijo z zdrsom diska, disk pravzaprav ne zdrsi iz svoje prvotne pozicije. Material, ki se nahaja v centru diska je iztisnjen ven iz svoje normalne pozicije. To stanje se ponavadi pojavi pri ljudjeh v starosti med 30 in 40 letom.

Mehanizem poškodbe je največkrat upogib in rotacija trupa istočasno, ali pa kakšna druga obremenitev, ki abnormalno ukrivi lumbarni predel hrbtenice. Gib ki povzroči herniacijo oz. izbočenost nucleus pulposusa, je lahko minimalen. Bolečina, ki jo ta izobčenost povzroča pa je zaradi pritiska na živec lahko zelo huda.

Simptomi te poškodbe so pogosto topa bolečina v ledvenem predelu hrbtenice, ki so posledica že prej omenjenih razpok. S časoma, ko nucleus popolnoma izstopi iz ovoja diska ponavadi takoj povzroči ostro bolečino v predelu kolka, zadnjice in vzdolž noge. Pride do vnetja ko nucleus pride v kontakt z našo krvjo.

Kaj pa terapija ?

Če diagnostične raziskave pokažejo da je vaša diskus hernija še v začetni fazi, terapevti zdravijo poškodbo z protibolečinskimi modalitetami (led, električna stimulacija). Potrebno je tudi izvajane vaj, ki popravijo izboklino in povrnejo normalno pozicijo vretenc. Potrebno je tudi izvajanje mobilizacijskih in vaj za moč trebušnih in hrbtnih mišic.

V primeru, da vaša hernija diskus povzroča preveč pritiska na živec, je potrebna operacija. Kirurgi uporabljajo različne tehnike, zadnje čase pa je najbolj standardna tehnika, ki se imenuje Microdiscectomy.

Rehabilitacija po operaciji je bolj kompleksna in tudi dolgotrajnejša. Lahko traja od 1-3 mesecev, odvisno od tipa operacije. V začetku poskušamo lajšati bolečine in inflamacijo z ledom, električno stimulacijo, masažo in ultrazvokom. Kasneje pričnemo z izvajanjem vaj za izboljšanje fleksibilnosti, moči in vzdržljivosti.



http://www.ob-valdoltra.si/clanki/index.php?clanek=VesnaL02

Vidi se zlomljeno vretencepred operacijo !
http://www.orthops.si/galerija_slik.php?katid=3&slikaid=1

Po operaciji - vertebroplastiki bolečine popustijo, belo je kostni cement v telesu vretenca

http://www.orthops.si/galerija_slik.php?katid=3&slikaid=2


_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

VERTEBROPLASTIKA - NOVA OPERATIVNA METODA ZA ZDRAVLJENJE OSTEOPOROTIČNIH ZLOMOV VRETENC


Strokovni prispevek


--------------------------------------------------------------------------------
Rok Vengust, Miro Gorenšek, Vinko Pavlovčič
Ortopedska klinika, Klinični center, Zaloška 9, 1525 Ljubljana

Prispelo 2002-02-04, sprejeto 2002-04-26; ZDRAV VESTN 2002; 71: 363-6
Ključne besede: minimalno invazivna operacija; lokalna anestezija; prsnoledvena hrbtenica; kostni cement

Izvleček - Izhodišča. Vertebroplastika je nova minimalno invazivna operativna metoda za zdravljenje osteoporotičnih zlomov vretenc. Namen vertebroplastike je zmanjšati bolečino in zagotoviti mehansko stabilnost zlomljenega vretenca.

Metode in rezultati. Od junija do novembra 2001 smo izvedli vertebroplastiko pri sedmih bolnikih na skupno enajstih vretencih. Povprečna starost bolnikov ob operaciji je bila 49 let (od 24 do 63 let). Od poškodbe je povprečno poteklo 13 dni (od 1 do 30 dni). Pred posegom je bila bolečina po vizualni analogni lestvici povprečno 6 (od 4 do 9), 24 ur po operaciji povprečno 0 (od 0 do 1) in tri mesece po operaciji povprečno 0 (od 0 do 1). Pri enem od bolnikov je prišlo med posegom do manjšega izliva cementa v spinalni kanal, a brez nevroloških posledic.

Zaključki. Izkušnje z našimi bolniki kažejo, da se po vertebroplastiki bolečina v roku 24 ur po operaciji popolnoma umiri. V rokah izkušenega spinalnega kirurga je vertebroplastika varna metoda, ki omogoča bolniku aktivno življenje kljub osteoporotičnim zlomom vretenc.

Uvod

Vertebroplastika je operativni poseg, pri katerem v patološko spremenjeno, zlomljeno telo vretenca vbrizgamo kostni cement. Namen vertebroplastike je zmanjšati ali povsem odstraniti bolečino in strukturno okrepiti vretence. Prvič je bila napravljena leta 1985 zaradi hemangioma vratnega vretenca (1). V zadnjih petih letih se vertebroplastika uveljavlja predvsem kot operativna metoda za zdravljenje osteoporotičnih zlomov vretenc in izbranih primerov zlomov vretenc pri karcinomskih metastazah (2-5).
Na Ortopedski kliniki v Ljubljani smo z vertebroplastiko pričeli junija 2001. S pričujočim prispevkom smo želeli osvetliti novo operativno metodo in prikazati naše izkušnje z njo.

Osteoporotični zlomi vretenc

Osteoporoza je najpogostejša metabolna bolezen, ki prizadene okostje. Gre za zmanjšanje mineralne kostne gostote za več kot 2,5-standardni deviaciji od največje mineralne kostne gostote v odrasli dobi pri osebi istega spola.
Poleg bolečine so za osteoporozo značilni zlomi kosti na tipičnih mestih. Med najpogostejša mesta zlomov sodijo prelom koželjnice tik nad zapestjem, zlom proksimalnega dela stegnenice in zlom vretenca. Kljub temu da je medikamentozno zdravljenje osteoporoze zadnjih deset let pomembno napredovalo, zlomi vretenc še vedno predstavljajo pomemben vzrok obolevnosti pri osteoporozi. Ugotovljeno je namreč bilo, da kar 50 odstotkov ljudi z osteoporozo v svojem življenju utrpi zlom vsaj enega vretenca (6). Najpogosteje so prizadeta vretenca torakolumbalnega prehoda od osmega prsnega do drugega ledvenega vretenca (7).
Bolečina je najpogostejši simptom pri osteoporozi aksialnega skeleta. Pojavlja se tudi brez radiološko dokazljivih zlomov vretenc. V tem primeru so vzrok bolečinam najverjetneje mikrofrakture strukturno spremenjene kosti (. Akutno nastala, hujša bolečina pri osteoporozi kaže na svežo frakturo. Ta navadno nastane pri manjši obremenitvi hrbtenice, kot je npr. predklon ali vstajanje iz sedečega položaja. Zlomi z akutno bolečino so predvsem značilni za osteoporozo tipa I, medtem ko gre pri osteoporozi tipa II pogosteje za malo boleče ali neboleče zlome na več mestih (7).

Bolniki in metode

Od junija do konca novembra 2001 smo opravili vertebroplastiko enajstih vretenc pri sedmih bolnikih (pet žensk, dva moška). Povprečna starost bolnikov ob operaciji je bila 49 let (od 24 do 63 let). Pri vseh bolnikih je bila diagnoza postavljena na podlagi nativnih rentgenskih posnetkov prsnoledvene hrbtenice. Od poškodbe je povprečno preteklo 13 dni (od 1 do 30 dni).
Pri petih bolnikih je šlo za osteoporotični zlom enega vretenca (Th 9, Th 11, L 2, dvakrat L 1), pri enem bolniku za zlom dveh vretenc (Th 12 in L 1) in pri enem bolniku za zlom štirih vretenc (Th 7, Th 8, Th 11 in L 1). Vsi bolniki so bili pred operacijo brez nevroloških izpadov.
Pred posegom, takoj po operaciji in tri mesece po operaciji je bil napravljen rentgenski posnetek prizadetega dela hrbtenice v dveh projekcijah. Pred, takoj po in 24 ur po operaciji smo napravili celovit nevrološki pregled spodnjih udov. Bolečino smo pred operacijo, takoj po operaciji in tri mesece po operaciji ocenjevali z vizualno analogno lestvico s stopnjami od 0 do 10 (9).
Po opravljeni vertebroplastiki bolniki 24 ur niso vstali iz postelje. Drugi dan po operaciji so bili odpuščeni v domačo oskrbo brez bergel ali ortoze.


Opis vertebroplastike

Vse posege smo opravili v lokalni anesteziji, pri čemer smo uporabili približno 10 ml 1-odstotnega ksilokaina z adrenalinom za eno vretence. Bolniki so bili med posegom budni, tako da so lahko opozorili na občutke, ki bi morebiti kazali na draženje živčnih korenov.
Za vbrizganje kostnega cementa v vretence smo uporabili tulce z iglami, ki se sicer uporabljajo za biopsijo kostnega mozga (premer 10 Gauge). Uporabili smo t. i. perkutani transpedikularni, bodisi enostranski ali obojestranski pristop k telesu vretenca. Pristop smo napravili s pomočjo rentgenskega ojačevalca. Potem ko smo Kirschnerjevo iglo vstavili do sprednjega roba zadnje tretjine telesa vretenca, smo preko nje uvedli tulec. Preko tulca smo uvedli mandren, ki je segal en centimeter preko sprednjega roba tulca. Namen uvedbe mandrena je bil ustvariti dodaten prostor za cement ter preveriti konsistenco sprednjega dela telesa vretenca. Preko tulca smo nato uvedli kostni cement Palacos (sl. 1), ki smo mu poprej dodali tri mililitre radioopačnega sredstva. Cement smo pričeli uvajati približno 150 sekund potem, ko smo pričeli z mešanjem. Njegovo konsistenco smo od 90. sekunde preverjali ter pričeli z uvajanjem, ko je imel konsistenco tekoče paste. V vsako vretence smo vbrizgali od 3 do 10 ml kostnega cementa.

Rezultati

Pri vertebroplastiki dveh vretenc smo uporabili obojestranski transpedikularni pristop, pri devetih vretencih pa enostranski transpedikularni pristop.
Po vizualni analogni lestvici je bila predoperativno bolečina povprečno 6 (od 4 do 9), 24 ur po operaciji povprečno 0 (od 0 do 1) in tri mesece po operaciji povprečno 0 (od 0 do 1). Ob rentgenski kontroli tri mesece po operaciji je bila višina vseh enajstih vretenc enaka kot takoj po operaciji.
Vsi bolniki so bili takoj po operaciji in 24 ur po operaciji brez nevroloških izpadov.
Imeli smo en manjši zaplet; pri enem od bolnikov je prišlo med posegom do manjšega izliva cementa v spinalni kanal, kar je minilo brez kliničnih posledic.

Opis primera

Ilustrativen je primer 24-letne bolnice, pri kateri je bila zaradi limfangioleiomiomatoze v starosti 22 let opravljena presaditev pljuč. Po presaditvi je bolnica prejemala visoke odmerke kortikosteroidov, zaradi katerih je prišlo do zgodnjega razvoja osteoporoze. Utrpela je zlome vretenc Th 7, Th 8 (sl. 2) in Th 11. Pet dni po pričetku bolečin smo izvedli vertebroplastiko vseh treh vretenc (sl. 3a, sl. 3b), po kateri so bolečine povsem minile po petih urah. Dva dni po prvi vertebroplastiki je prišlo pri pripogibu prsnoledvene hrbtenice še do zloma vretenca L 1 s hudimi bolečinami. En dan po zlomu je bila napravljena tudi vertebroplastika tega vretenca. Po operaciji so bolečine popolnoma minile v manj kot eni uri. Bolnici smo za preprečitev nadaljnjih zlomov predpisali tritočkovno torakolumbosakralno ortozo, ki jo je nosila dva meseca. V tem času so zmanjšali odmerek kortikosteroidov, bolnica pa je bila štiri mesece po drugi vertebroplastiki brez bolečin.

Razpravljanje

Po vertebroplastiki zaradi osteoporotičnih zlomov vretenc se bolečina hitro zmanjša pri večini bolnikov (3, 10, 11). Tudi pri naših bolnikih smo ugotavljali nagel upad bolečin, vedno prej kot 12 ur po operaciji. Bolečina se pri nobenem od bolnikov ni pojavila niti potem, ko so pričeli hoditi in izvajati fizikalno terapijo. Ob kontroli tri mesece po operaciji rentgenografsko nobeno vretence ni kazalo znakov dodatnega mehaničnega popuščanja. Glede na to, da vertebroplastika kot metoda še nima dolge opazovalne dobe, se pojavlja vprašanje mehanične trdnosti vretenca več desetletij po posegu. Delen odgovor nakazujejo rezultati študije Gradosa in sodelavcev, ki pri 40 bolnikih povprečno štiri leta po vertebroplastiki niso ugotavljali dodatnih zlomov operiranih vretenc, opazili so le nekoliko večjo verjetnost zlomov sosednjih pred vertebroplastiko neprizadetih vretenc (5).
Pri enem od naših bolnikov je prišlo med posegom do manjšega izliva cementa v spinalni kanal, vendar brez posledičnih bolečin ali nevroloških izpadov. Tudi v literaturi je izliv cementa v spinalni kanal ali nevroforamen opisan kot najpogostejši zaplet vertebroplastike, ki pa najpogosteje nima trajnih posledic (3, 12). Do trajne radikularne bolečine po operaciji pride namreč le v 0-1,3%, (3, 4, 12). Možnost radikularne prizadetosti je tudi poglavitni razlog, da poseg izvajamo v lokalni anesteziji. V primeru, da se pojavi radikularno draženje bodisi v obliki bolečin ali parestezij, lahko vertebroplastiko takoj prekinemo. Bolečine med posegom bolniki sicer relativno dobro prenašajo. Diskografija, na prvi pogled manj invazivna diagnostična metoda za določitev bolečine v medvretenčni ploščici, je po naših izkušnjah za bolnika znatno bolj boleča.
Vsi bolniki, pri katerih smo napravili vertebroplastiko, so bili drugi pooperativni dan odpuščeni v domačo oskrbo. Nov način zdravljenja osteoporotičnih zlomov vretenc pomeni torej velik napredek v primerjavi s konzervativno metodo zdravljenja, po kateri so bolniki prisiljeni več mesecev zmanjšati telesne dejavnosti in nositi različne ortoze za torakolumbalno hrbtenico. Najbrž ni potrebno posebaj poudarjati, da nedejavnost pri konzervativni metodi zdravljenja zlomov vretenc še dodatno negativno vpliva na raven kostne gostote.
Vertebroplastika je torej pomembna minimalno invazivna terapevtska metoda pri zdravljenju osteoporotičnih zlomov vretenc. Bolniku zagotavlja simptomatsko olajšanje in omogoča dejavno življenje kljub patološkim zlomom vretenc. Po našem mnenju je vertebroplastika varna metoda v rokah spinalnih kirurgov in interventnih radiologov, ki so vešči posegov na hrbtenici. Za izvajanje operacije je nujno potrebno natančno poznavanje anatomije in patoanatomske spremembe hrbtenice.

Sl. 1. Stranski rentgenski posnetek vretenca L 1. Uvajanje kostnega cementa preko biopsijskega tulca.





_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Lajšanje bolečin v križu

Kako naj ravnam, ko začutim bolečino v križu?

Bolečino si skušamo olajšati s segrevanjem ali hlajenjem bolečega mesta. Če bolečina ne mine, si lahko pomagamo tudi z analgetiki, ki jih dobimo brez recepta v lekarni. Poleg tega si lahko pomagamo tudi z masažo ter vajami za krepitev in sproščanje hrbtnih mišic. Pomembno je tudi, da se naučimo pravilne drže in poskrbimo za to, da bo naša hrbtenica imela primerno oporo predvsem v ledvenem delu. S primernim vzglavnikom in ležiščem poskrbimo, do bo naša hrbtenica tudi med spanjem imela pravilno lego, saj se naša hrbtenica lahko le v pravilni legi med ležanjem razbremeni in si nabere novih moci.

V kakšnih primerih moram po zdravniško pomoč?

Zdravnika morate obiskati, če postaja bolečina močnejša ali ne mine v 3 do 4 tednih. Zdravnik vas bo poslal na preiskave za opredelitev bolečine in vam svetoval pravilne vaje za vaše težave. Od pregleda in izvidov bo odvisno, ali vas bo napotil na specialistično zdravljenje. Samo okrog 1% bolnikov z bolečino v križu mora na kirurško zdravljenje, najpogosteje zaradi hernije diskusa in spinalne stenoze. Tudi po operaciji lahko bolečine ostanejo ali se opnovno pojavijo. Pri ohromitvah, povezanih z močnimi bolečinami, in drugih resnih znakih takoj poiščemo zdravniško pomoč.

Na internetnih straneh sem našla kar nekaj vaj za lajšanje bolečin v hrbtenici. Ali so vse te vaje primerne za vsakogar?

Če že imate bolečine v hrbtenici, prosite svojega zdravnika, naj vas temeljito pregleda in napravi rentgensko sliko. Šele na podlagi teh izvidov vam bo vaš zdravnik ali fizioterapevt najlažje svetoval, katere vaje so najprimernejše za vas. Če bolečin v hrbtenici nimate, so načeloma primerne vse raztezne vaje in vaje za moč. Pomembno je le, da z vajami takoj prenehate, če pri tem začutite bolečine.
Težave s hrbtenico postajajo vsakodnevna nadloga današnjega časa. Statistično je dokazano, da nas je v civiliziranem svetu več kot tretjino takih, ki smo vsaj enkrat v življenju že okusili bolečino v hrbtenici. V zadnjem stoletju so se težave s hrbtenico zaradi spremenjenega načina življenja, stereotipnih delavnih opravil, ki se ponavljajo daljše obdobje, prisiljene drže telesa, dolgotrajnega sedenja in podobno začele množiti. Bolečine v hrbtenici zelo pogosto povzročajo ne samo izostanek z dela in manjši osebni dohodek, temveč tudi nezmožnost aktivnega življenja. Zato si vsakdo želi čimprejšnjo vrnitev v družbo zdravih in sposobnih. Bolečina v hrbtenici ni le osebni problem posameznika, ampak je problem celotne družbe, ki izgublja številne delovne ure in narodni dohodek, da o katastrofalnih stroških zdravljenja niti ne govorimo.

Vsi, ki nas pestijo bolečine v hrbtenici, si želimo, da bi nas nehalo boleti in da bi naša hrbtenica spet postala normalno sposobna za vsakdanje življenjske obremenitve. Zdravljenje samo je odvisno od vzroka in obsežnosti okvare, za ponovno usposobitev hrbtenice za normalne obremenitve pa lahko in tudi moramo največ narediti sami.

Bolečine v hrbtu
Bolečine v hrbtu lahko razdelimo v tri skupine:

Akutne bolečine
Akutne bolečine v hrbtu so danes močno razširjen problem. Pojavijo se nenadoma ali pa se počasi stopnjujejo. Trajajo lahko več dni ali nekaj tednov. Večinoma nastanejo zaradi preobremenjenosti gibalnega aparata. Pojavijo se tako pri zlomih in vnetjih kot pri naprezanju mišic in kosti, posebej pri tistih, ki se nevajeni lotijo raznih fizičnih del in pri ‘vikendaških’ športnikih.

Kronične bolečine
Te so kompleksnejše narave. Bolečine trajajo nekaj mesecev. Natančnega vzroka ni mogoce najti, lahko pa jih pripisujemo nepravilni obliki hrbtenice, okvari medvretenčnih ploščic ali znamenjem obrabe. Pogosto se pojavijo pri boleznih kot so artritis, osteoartritis, ukrivljenost hrbta, nepravilnih hrbteničnih krivinah ali pri pomanjkanju kostnih mineralov. Drugi vzroki so npr. prevelika telesna teža in slaba telesna drža. Dodatno jih lahko poslabšamo s stresom ali psihičnimi obremenitvami.

Ponavljajoče se bolečine
Vedno znova se redno ali neredno pojavljajo. Vzrokov je več. Najpogostejši je slaba drža, ki je posledica opravljanja statičnega dela, v kombinaciji s prevelikimi obremenitvami, psihične obremenitve ali pomanjkanja treninga mišic.

Vzroki za bolečine

Večina ljudi nas je že od malih nog navajeno veliko sedeti in se premalo gibati – navada, ki se je kot odrasli ne otresemo. Dan sodobnega cloveka je približno tak: potem, ko smo sedeli pri zajtrku, sedimo v avtu ali javnih prometnih sredstvih. Dan prebijemo na delavnem mestu sede in to v nespremenjeni enostranski drži. Kratek opoldanski odmor presedimo v menzi. Po delu sedimo pred televizorjem, za stalno mizo v gostilni, v okrepčevalnici ali v gledališču, preden končno ležemo v posteljo. Dodatno svoji hrbtenici škodujemo s tem, ko se z avtom odpeljemo skoraj do nabiralnika in po nakupih, tekoče stopnice in dvigala pa nam prihranijo hojo po stopnicah. Vse manj se torej gibljemo, naše telo pa potrebuje redno, dejavno gibanje, do bo ostalo zmogljivo in zdravo.


Težav s hrbtenico pa ne povzroča samo dolgotrajno sedenje ali pomanjkanje gibanja, temveč tudi poklici, povezani z velikimi obremenitvami: z nenehnim dviganjem in prenašanjem bremen ter sklanjanjem. Še posebej škodljiva so dela z enoličnimi in ponavljajočimi se gibi, kot jih mora na primer opravljati delavec za tekočim trakom ali blagajničarka.


Znano je tudi, da čezmerna teža obremenjuje hrbtenico in gibalni aparat, torej kosti, mišice in sklepe. V daljšem časovnem obdobju postane pritisk na kosti in medvretenčne ploščice prehud, saj mišice in vezi ne opravljajo le svoje normalne naloge – držati hrbtenico pokonci – temveč jim čezmerne telesna teža naprti še dodatno breme.


Manj znana je povezava med kajenjem in težavami s hrbtenico. Iz raziskav pa vemo, da so kadilci veliko pogosteje nagnjeni k okvaram medvretenčnih ploščic in bolečinam v hrbtu kot nekadilci. Vzrok je nikotin, ki je za žile zelo škodljiv, saj jih zožuje in s tem močno ovira preskrbo tkiv s hranilnimi snovmi.

Že dolgo tudi vemo, da duševne obremenitve in stres vplivajo na telo. Veliko nas čustven stres prestreza s svojimi mišicami, posebno z mišicami vratu in ramen in ta stres morda poznate kot glavobol z napetostjo, ki se začenja v zatilju, od tam pa se seli navzgor in navzdol. Bolečine v zatilju, križu in nekateri glavoboli so pogosti odzivi na močan pritisk naše družbe, da bi morali biti čim bolj učinkoviti, oziroma na stres in preobremenjenost v vsakdanjem življenju, ki se jim le redki uspejo izogniti.

Lajšanje bolečin

Za lažje razumevanje delovanja našega telesa ter vpliva hrbtenice na funkcionalnost delov telesa vam želimo s sliko prikazati katero vretence vpliva na kateri del telesa. Tako se boste bolje zavedali koristnosti razgibavanja hrbtenice in s tem boljše prekrvavitve medvretenčnih ploščic.

Vratna vretenca (cervikalna) imajo vpliv na območje glave, prsna vretenca (torkalna) na predel od ramen, pljuč in trebuha do ledvic ter tankega črevesja, ledvena vretenca pa na spodnji del, kot so debelo črevo, uroginekološki organi, kolki, noge in stopala. Brez vpliva ni niti zakrneli del repa, trtica, saj vpliva na debelo črevo in kolke.

VRETENCA PODROČJA

C1 Dovajanje krvi v glavo, lasišče, hipofizo, kosti obraza, možgani, notranje in srednje uho, simpatični živčni sistem
C2 Oči, vidni živec, slušni živec, sinusi, mastoidne kosti, celo
C3 Obraz, zunanje oho, kosti obraza, zobje, obrazni živci
C4 Usta, Evstahijeva troblja, ustnice, usta
C5 Glasilke, vratne žleze, žrelo
C6 Vratne mišice, ramena, mandeljni
C7 Ščitnica, zbadanje v ramenih, laket
Th1 Roke od lakta navzdol, vključno s pestmi, sklepi in prsti, požiralnik
Th2 Srce vključno z zaklopkami, osrčnikom, in koronarnimi arterijami
Th3 Pljuča, bronhiji, popoljučnica, prsni koš, dojke, bradavice
Th4 Žolčni mehur in skupno izvodilo
Th5 Jetra, solarni pleksus, kri
Th6 Želodec
Th7 Trebušna slinavka, dvanajsternik
Th8 Vranica, prsna prepona
Th9 Nadledvične žleze
Th10 Ledvici
Th11 Ledvici, sečevod
Th12 Tanko črevo, jajcevodi, obtok limfe
L1 Debelo črevo, dimeljski obročki
L2 Slepo črevo, trebuh, zgornji del nog, slepič
L3 Spolni organi, moda in jajčniki, sečni mehur, koleno
L4 Prostata, mišice spodnjega dela hrbtenice, bedrni živci
L5 Spodnji del nog, sklepi, stopala, prsti, kite
SACRUM Kosti kolka, stegna
COCCYX Danka, anus, srbečica

1. Pravilni položaji pri delu in počitku

Hrbtenico moramo varovati pri delu in počitku. Ker je hrbtenica najmanj obremenjena, kadar ima svoje naravne krivine, skušajmo tak položaj obdržat pri vseh dnevnih opravilih. Še posebej moramo biti pozorni pri vstajanju s postelje, dvigovanju bremen in sedenju.

a) Ležanje


Ker prespimo tretjino življenja, je dober vzglavnik in pravo ležišče zelo pomembno za preprečevanje nastanka bolečine. Za ljudi, ki že imamo bolečine v hrbtenici, pa je dobro ležišče in vzglavnik pomembna podpora pri zdravljenju bolečine.

Hrbet se najbolje sprosti leže; mišice, potrebne za pokončno držo ne delajo, pritisk na medvretenčne ploščice, vretenčna telesa in sklepe pa popusti. Kljub temu se mnogi zjutraj zbudimo z bolečinami v vratu, glavobolom ali mravljinčenjem v rokah ali prstih. Vzrok za težave je največkrat neprimeren vzglavnik.


Ob akutni bolečini v križu je pomembno predvsem, da za nekaj dni razbremenimo hrbtenico, kar dosežemo z ležanjem v razbremenilnem položaju. Ko ležimo na hrbtu, je pomembno, da nam naš vzglavnik nudi anatomsko oporo, torej da ima naša hrbtenica obliko črke 'S' gledano s strani. Pod kolena si podložimo blazino. Tudi pri ležanju na boku, nam mora naš vzglavnik nuditi anatomsko oporo, torej da ima naša hrbtenica obliko ravne črte, gledano od zadaj. Boleča noga naj bo zgoraj, pokrčite jo v kolku in kolenu ter jo podložite z blazino.

Po počitku pa seveda ne pozabimo na pravilno vstajanje. Preden vstanemo, se izdatno pretegnemo. V postelji se najprej obrnemo na bok, skrčimo nogi in ju položimo čez rob postelje. Dvignemo se z rokami in se usedemo. Nogi položimo na tla in vstanemo.

b) Sedenje


Za pravilno sedenje si zberimo trd sedež s primerno visokim naslonom. Sedimo vzravnano. Poskrbimo, da bo naša hrbtenica imela pravilno oporo v ledvenem delu. Za to si lahko omislimo ortopedsko oporo hrbtu Terapeutika, ki bo naši hrbtenici zagotavljala pravilen položaj ter ji nudila oporo v ledvenem delu. Zadnjico pomaknemo nazaj do roba stola. Stopala položimo na tla.

Tudi pri vstajanju in sedanju moramo hrbtenico obdržati kar najbolj pokončno. Med vstajanjem moramo imeti hrbtenico ravno, gornji del telesa nagnemo nekoliko naprej in se po možnosti opremo na naslonjali. Če teh ni, lahko za oporo uporabimo koleno. Ko sedamo, moramo paziti da bo ostala hrbtenica pri sedanju zravnana in stabilna; nikar si ne dovolimo preprosto pasti na sedež.

c) Dvigovanje in nošenje bremen

Pri dviganju je pomembno, da breme spravimo čim bliže k telesu. Dvigujemo iz čepečega položaja, obrate delamo s koraki in pri tem ves čas vzdržujemo vzravnani položaj. Pri nošenju bremen je pomembno, da si bremena čim bolj enakomerno porazdelimo v obe roki, tako da se hrbtenica ne nagiba v eno ali drugo stran.

d) Gospodinjska opravila


Pri likanju ali pomivanju posode je pomembno, da je naša delovna površina naravnana tako visoko, da se hrbtenica ne krivi. Pomagajmo si z nizko pručko, na katero med delom postavimo eno nogo. Če nimamo te možnosti, lahko svojo hrbtenico razbremenimo tako, da se pred našo delovno površino postavimo razkoračeno in z eno nogo naprej, ali pa če nekoliko pokrčimo kolena in se s trebuhom naslonimo na delovno površino.

2. Alternativna medicina

Masaža pospešuje prekrvavljenost tkiva in uravnava napetost mišic. S tem lahko odpravimo mišične krče in zakrčenost mišic. Priporočamo tudi masažo s šentjanževim cvetjem, namočenim v olivnem olju.

Pri elektroterapiji nastaja toplota. Ta pospešuje prekrvavitev, draži in s tem blaži bolečine. Najpogosteje uporabljajo tako imenovano protibolečinsko stimulacijo živcnih vlaken. Pri tem se s pomočjo posebne naprave z elektrodami po koži bolnika pretaka električni tok nizke jakosti.

Masaža refleksnih con izhaja iz domneve, da se na stopalu odraža podoba celotnega organizma. S pritiskanjem ali masažo naj bi lahko vplivali na posamezne organe ali predele telesa. Terapevt naj bi z masažo ustrezne refleksne cone odstranil blokade (hrbtenici pripadajoči segmenti so na notranji strani stopala).

Pri išiasu se lahko poslužite tudi ročnega zdravljenja. S kiroterapijo in osteopatijo poizkušajo s posebnimi prijemi odstraniti blokade na vretenčnih sklepih.

S kitajsko akupunkturo lahko pri revmatičnih težavah sproščamo blokade in odpravljamo zakrčenost mišic. Izvajamo jo na točkah različnih meridianov, večinoma na meridianih debelega črevesa, žolčnika, vranice in trebušne slinavke ter na meridianu trojnega grelca.

3. Naravno zdravljenje

Pri kroničnih bolečinah v hrbtu lahko z gretjem ublažimo bolečine in odpravimo zakrčenost mišic. To lahko opravimo s toplimi in blatnimi kopelmi ali obkladki, povitki s fangom, obsevanjem z infrardečimi žarki, hipertermijo in vročimi krompirjevimi povitki.

Ena novejših vodnih terapij je hoja v vodi. Po tej metodi, se v vodi razbremenjujemo in sproščamo. Po topli vodi, ki nam sega do prsi ali vsaj do trebuha, hodimo hitro in kar se da velikimi koraki. Primeren je bazen za vodno fizioterapijo s segreto vodo. Vodna terapija je v primerjavi z navadno terapijo primernejša za bolnike s previsoko telesno težo, ker del teže prevzame voda in razbremeni hrbtenico in sklepe. Varianta te terapije je vodna aerobika. Te vztrajnostne vaje so hrbtenici prijazne in krepijo mišice, kite in vezi.

4. Športne zvrsti, ki hrbtu prizanašajo

Gibanje je sicer res najboljše, toda pomembna je pravilna izbira gibanja, športa ali gimnastike, da ne boste poškodovali hrbtenice in sklepov. Kdor redno teče po več kilometrov in pri tem napačno obremenjuje sklepe, utegne imeti z njimi prej ali slej težave.

Hoja in tek po mehkem prožnem terenu pomenita idealno izravnavo za 'trpinčeno' hrbtenico. Hodite in tecite s čim bolj zravnano hrbtenico, ramena potisnite nekoliko nazaj (ne dvigajte jih!) in dihajte enakomerno. Pri hoji in teku pazite, da boste stopali na celo stopalo in ga potem mehko odvili – mehki, prožni gibi so za sklepe najboljši. Pomembni so dobri čevlji in udobna, zračna oblačila.

Pravilna gimnastika je blagodejna za hrbtenico, mišice in sklepe, enako velja za ples – vse zvrsti klasičnih in standardnih plesov – seveda v pokončni drži! Če vas boli hrbet, se odpovejte jogi in tistim vrstam gimnastike, katerih posledica je ekstremna gibčnost hrbtenice in sklepov.

Plavanje velja za najboljši šport za preprečevanje težav s hrbtenico; številnim bolnikom z bolečinami v križu priporočajo redno plavanje, saj je hrbtenica v vodi res optimalno razbremenjena. Kolesarjenje je odlično za srce, krvni obtok, dihanje in mišice nog. Pri kolesarjenju pazite, da bo hrbtenica čim bolj vzravnana. Zato je še vedno najbolj primerno kolo z visokim krmilom.

Izogibati se morate vsem športom, pri katerih je treba izvajati nenadne, sunkovite gibe, in tistim, ki preobremenjujejo hrbtenico.

5. Sprostitvene vaje

Učenje pravilne drže in program vadbe sodita skupaj. Načeloma so vaje za boleč hrbet primerne za vsakogar.

Če ste zdravi in nimate nobenih težav s hrbtenico, so raztezne vaje in vaje za moč najboljša preventiva.
Če ste starejši od 45 let in že dolgo niste bili telesno dejavni, je predhodna zdravniška preiskava nujna. Pri ženskah v meni ali po njej bo zdravnik ugotovil, ali jih ogroža osteoporoza oziroma jo ženska že ima.
Če imate pogosto bolečine v križu ali zatilju, če trpite zaradi kroničnih bolečin v hrbtu ali ste zaradi njih že bili oprerirani, lahko delate vaje samo z izrecnim dovoljenjem zdravnika.
Pri vajah ne bodite prevec ambiciozni! Še zlasti ne, če že dolgo niste bili telesno dejavni.
Če vam kakšna vaja kljub temu povzroča težave, vadbo opustite in pojdite k zdravniku.


_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Boleča hrbtenica

PRIMER:

Leta 1985 so mi operirali diskus hernijo v segmentu L V in protruzijo L IV. Poseg sem dobro prestal, komisija mi je odobrila zdravljenje v Dobrni in Ptujskih toplicah. Leta 1986 sem dibil III. kategorijo invalidnosti. Vse do letos sem si bolečine le redko lajšal z jemanjen dražejev ibuprufen 4000 mg, februarja pa sem moral obiskati osebnega zdravnika zaradi bolečin v hrbtenici in mravljnčenja leve noge. Opravil sem radiološke preiskave in dobil slike z sledečim izvidom: lumbalna hrbtenica, ob robovih korusov L4-L5 so degenerativne spremembe, ki govorijo za spondiloosteohondrozo L4-L5 VM. Star sem 49 let.
Zlatko.


ODGOVOR:
Vaš problem so bolećine v ledvenem delu hrbtenice, ki se vam razširjajo v levo spodnjo okončino. Operacija v letu 1985 je bila uspešna, saj po vašem opisu 14 let niste imeli večjih težav. Sam občutek mravljinčavosti, ki se vzdolž leve noge razširja, še ni zadosten podatek, da bi lahko dobil natančen kliničen vtis. Po operaciji lahko pride do vnovičnega pritiska na živčno korenino na izstopu iz hrbteničnega kanala, ki ga je treba natančno klinično ovrednotiti, torej pregledati zlasti reflekse, občutek za dotik in mišično moč.
Gre torej za manjše poslabšanje obstoječega stanja, ki mine pravilmo v nekaj tednih. Običajno priporočamo jemanje antirevmatikov, modifikacijo fizične aktivnosti in fizioterapijo v smislu protibolečniske elektrostimulacije oz. obsevalno-iztegovalne terapije. Za zdravstveno stanje hrbteničnih bolnikov, ki so bili operirani ali ne, je značilno, da se občasno poslabša. Menim, da boste še vedno sposobni za delo v okviru tretje kategorije invalidnosti. Želim vam, da bi čim prej dobili ustrezno delo.

prof. dr. Vane Antolič, ortoped, višji svetnik
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

PRIMER:

Bolečina v križu


Star sem 25 let, visok 186 centimetrov in težak čez 95 kilogramov. Že več let imam težave s hrbtenico, ki se stopnjujejo, tudi zaradi pretežno sedečega dela z računalnikom.
Leta 1997 sem bil na preiskavah, na katerih je ortoped ugotovil »EMG verificirano desnostransko lumboischialogijo (DG: lumboischialogia dex.)« na podlagi RTG ledvene hrbtenice, nakateri je, po navedbah, »videti sinistrokonveksno deviacijo, s torzijo segmentov in vrhom na L II., kakor tudi začetno chondrozo na L V. S I.«
Na podlagi izvida sem bil napoten na fizioterapijo, kjer sem dobil fotokopijo vaj, ki naj bi jih izvajal. To je bilo vse. Vaj ne izvajam več, ker mi po približno dveh mesecih niso pomagale oziroma me je v ledvenem predelu hrbtenice še bolj bolelo. Prav tako mi bistveno ni pomagalo nošenje kozmodiska.
Prosim za podroben opis stanja moje bolezni. Vem, da ni ozdravljiva, verjetno pa bi se dalonapredovanje ustaviti, a ne vem, kako (verjetno ne samo z vajami, ki sem jih dobil pri fizioterapevtu). Zelo rad kolesarim, pešačim in plavam. Ali to zadostuje? Slišal sem, da lahko nepravilna drža na kolesu (sklonjena drža na dirkalnem kolesu) škodi. Je to res?
Bralec

ODGOVOR:
Vaša težava je bolečina v križu, ki se zaradi prizadetosti ene od ledvenokrižničnih korenin razširja vzdolž desne spodnje okončine. Edina dolgoročna preverjena rešitev v teh primerih je izvajanje ustreznih vaj in redukcija telesne teže. Zlasti problematičen je velik trebuh, ki po principu tehtnice povečuje sile in napetosti na hrbtenici zadaj. Najpogosteje je treba izvajati vaje za zmanjševanje ledvene lordoze: idealni položej je tak, kot je recimo na kolesu, kjer je hrbet zadaj razprt. To pomaga največ bolnikom, ker se razširijo odpšrtine, skoti katere izstopajo hrbtenične korenine. Vsaj v začetku je treba poskusiti izvajanje vaje, ki vam jih bodo radi pokazali na fizioterapiji, in sicer sistematično, vsak dan, denimo dva- do trikrat na dan po 20 minut. Poleg tega morate hrbtenico obremenjevati tako, kot priporočamo hrbteničnim bolnikom: težja bremena je treba dvigovati s pokrčenjem kolen, ne smete dvigovati v rotiranem položaju hrbtenice, po dolgotrajnejšem sedenju se morate nekoliko razgibati in potelovaditi. Večinoma je kolesarjenje in plavanje koristno, zlasti plavanje na hrbtu. Narava boletni je še zelo slabo raziskana, trenutno znamo popraviti samo posledice, odstranimo lahko recimo izbočene medvretenčne ploščice, na naravo bolezni pa ne znamo vplivati.
Moram vam povedati, da je dolgoročno res najpomembnejše izvajanje vaj, ob morebitnih poslabšanjih pa vam priporočam dodatno fizioterapijo, ki jo bo predpisal vaš splošni zdravnik.


prof. dr. Vane Antolič, ortoped, višji svetnik
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[Mojca9]

jaz sem se pozdravila z manualno terapijo, brez zdravil in operacije. sem imela že predpisano operacijo, hvala bogu, da se nanjo čaka 9 mescev in več... osebna zdravnica, ki je "zelo široka" glede različnih oblik zdravljenja in proti operacijam, ki ti lahko stanje še poslabšajo... mi je svetovala to.



ali veste tole: menda naj bi bila uspešnost operacije diskusa hernije in kozervativenga zdravljenja 50/50, kar pomeni, da študije ne potrjujejo, da je operacija boljša od drugih oblik zdravljenja. in zakaj potem to toliko forsirajo? ni zdravstvena blagajna že tako okrnjena na minimum?



dejstvo pa je, da je z operacijo manj dela. če je to možno pozdravit z manualno medicino, je potrebno veliko "fizičnega dela" terapevta, pri meni je šlo za 11 obiskov, potem pa moraš delati še pridno vaje doma.



ampak brez da sem šla pod nož, sem že več kot leto dni k rožica.



manualna terapija je v svetu za odpravo teh simtomov zelo poznana, pri nas pa zaenkrat le samoplačniško. morajo pa biti terapevti zdravniki, ne nasedajte kakšnim samooklicanim kiropraktikom ali kaj podobnega, to je čisto nekaj drugega!



jaz sem se pozanimala, da so najboljši v centru Mogy, ortopedi in nevrologi, delajo pa na treh lokacijah v Sloveniji. Jaz sem bila v Mariboru, zdravil me je dr. Fedorov... še danes sem mu hvaležna!