ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[Pepelka]

Že nekaj dni imam težave, pa ne vem ali naj grem na pregled ali ne....moj notranji glasek mi govori da naj grem...a kot vedno, se bom tudi tokrat posvetovala najprej pri vas.

Pred 3 dnevi, zvečer...me je začelo tresti. mrzlico sem čutila cca 2 uri in preživljala hude bolečine po celem telesu, največ vratu, rokah (celo lasje so me bolele, prstane sem dala dol z rok, ker sem bila rahlo napihnjena po prstih)...bila sem vroča, a roke totalno mrzle....malo kasneje se je bolečina locirala na predel pljuč....tudi zadaj v hrbtnem predelu.
Sicer mi je malo bolje....a še vedno težko diham, čutim da je nekaj notri, ne kašljam in nisem prehlajena...sem pa že imela 1x vneta pljuča, s podobno simptomatiko....Slabo se počutim, zaspana sem, a občasno tudi dobro, zato me befa odhod k zdravniku.
Ker sem že pred 2 leti imela trombozo, me je bilo strah, da ni zopet to, a nič ni oteklo...,....
Pred 1 tednom me je malo napihalo, pa sem mislila da je zaradi tega.....bolečina ni še izginila, zvečer je zmeraj slabše...oteženo diham, boli me ob dvigu rok, občutek je kot da bi bila pretepena po pljučnem predelu....spredaj in zadaj..

Oprostite Marjan,....ali mislite da naj vseeno stopim do zdravnika, ali bo pa mogoče samo od sebe minilo....aspirin, pa juha...lp...
_________________
Ne obremenjuj se s stvarmi, ki jih nimaš, misli na to, kaj že vse imaš....

[marjan]

Bolečine v pljučih


Vprašanje:

Pozdravljeni, dr. Kapš.

Že nekaj časa imam ostre bolečine pljučih! Včasih na levi, včasih pa na desni strani! Zanima ne ali je to nevarno? Kaj to sploh je in če jev primeru bolezni ozdravljivo? Hvala za odgovor in lep pozdrav!

Matjaž

Odgovor:

Spoštovani g. Matjaž!

Na Vaše vprašanje bi lahko odgovoril le, če bi Vas pregledal in opravil nekatere preiskave, kot so npr. spirometrija, rtg prsnega koša…

Vsekakor pa svetujem, da obiščete svojega izbranega zdravnika, ki bo opravil pregled in Vas morebiti napotil k pulmologu.

Za razvedrilo pa še nekaj o bolečini v prsih.

Srečno in lep pozdrav! PK

Bolečina v prsih

Bolečina v prsnem košu je eden najbolj pogostih znakov bolezni, ki pripeljejo bolnika k zdravniku. Povzroča jo zelo veliko število vzrokov, od najbolj enostavnih do takih, ki ogrožajo življenje. Vse strukture prsnega koša, razen samega pljučnega tkiva (parenhima) in popljučne mrene (visceralne plevre), lahko povzročajo bolečino. Bolniki se različno odzivajo na bolečino in ni vedno pravo razmerje med organsko bolečino in bolnikovim občutkom moči bolečine.

Bolečine v prsnem košu so lahko posledica različnih bolezni. Pomembno je, da bolečine natančno opišemo. Bolezni, ki prizadenejo porebrno mreno, povzročajo hude bolečine. Vneta porebrnica ni več gladka, zato se med seboj tareta popljučnica in porebrnica. Trenje je boleče, zato poskuša bolnik dihati bolj plitvo, da bolečine omili. Bolečine so ostre, podobne vbodu noža, navadno enostranske, dobro lokalizirane. Poleg vnetja porebrnice povzročijo takšne bolečine pljučnica, pljučni infarkt, rakaste bolezni porebrnice, redkeje pnevmotraks. Pekoče bolečine, ki se pojavljajo pri kašlju in vdihavanju mrzlega zraka, spremljajo vnetje sapnika.

Slab prenos organov v prsnem košu na njegovo steno otežuje vrednotenje bolnikovih podatkov o tem, kje ga boli. Pogosto se pojavlja tudi prenesena bolečina, ki je lahko daleč stran od prizadetega organa, npr. pri pljučnici spodnjega režnja lahko boli rama in območje nad lopatico na tej strani, pri ishemični bolečini srčne mišice pa lahko bolijo leva roka, spodnja čeljust in zobje, tilnik in področje trebuha okoli žličke (epigastrij).

Dobro pa so lokalizirane bolečine ob draženju poprsne mrene (plevra) in osrčnika (perkard) ter bolečina prsne stene.

Sama pljuča in popljučna mrena (pleura visceralis) nimata živčnih vlaken za prenos bolečine, zato tudi hude okvare in razjede pljuč (npr. reženjska pljučnica, tuberkulozna kaverna) ne čutimo. Nasprotno pa je porebrna mrena (pleura parietalis) dobro oživčena in (plevralna) bolečina pri tem je običajno huda. Značilno zanjo je, da nastane ob drgnjenju obeh listov plevre (porebrne in popljučne) in se stopnjuje ob globokem vdihu ali kašlju. Bolečina je ostra, prebadajoča (kot vbod z nožem ali iglo) in dobro omejena. Bolnik zavzame takšen položaj telesa, da parizadeti del prsnega koša čim manj premika in tako zmanjša bolečino. Bolečina porebrne mrene se pojavi pri njenem vnetju (plevritis), pljučnici, ki se dotika mrene (plevropnevmonija), pljučnem infarktu, rakastih boleznih porebrnice in redkeje pri pnevmotoraksu.

Bolečine za prsnico, ki se pojavijo pri naporu, razburjenju in se širijo v rami, vrat, levo roko in popustijo med počitkom, so običajno posledica ishemične bolezni srca.

S skrbno anamnezo ločimo bolečine, ki so posledica prizadetosti kosti, sklepov, mišic in živcev.Te se pojavijo med gibanjem, pri določenem položaju telesa in na pritisk.

Pri bolniku z bolečino v prsnem košu je najprej treba ugotoviti, ali gre za bolezen, ki ogroža življenje, na primer sveži srčni infarkt, nestabilna angina pektoris, razpoka v steni aorte (disekcija aorte), nenadna zamašitev pljučne žile (pljučna embolija), ali za stanje, ki vsaj na krajši rok ne ogroža življenja in pri katerem diagnostika lahko poteka na ne nujen način. Ker vsa stanja, ki povzročajo bolečino in ogrožajo življenje, nastopijo nenadno (akutno) ali pa predstavljajo izrazito poslabšanje poprejšnje kronične bolezni, lahko razdelimo bolečino na akutno, ki traja nekaj ur ali največ nekaj dni in kronično, kjer so težave dolgotrajnejše. S pazljivim izpraševanjem bolnika (anamnezo) lahko odkrijemo kvaliteto, mesto, jakost. položaj, izžarevanje bolečine v okolico, trajanje bolečine in vzroke, ki jo povzročajo, otežujejo ali omilijo.

Bolečina prsne stene je običajno dobro omejena, je na površini prsnega koša in jo lahko izzovemo s tipanjem in s premikanjem zgornjega dela telesa, npr. s predkloni, krožečimi gibi v hrbtenici in nagibi vstran. Zlomljena rebra bolijo. Boleč je lahko tudi sklep med rebrom in grodnično kostjo (kostosternalni sklep, Tietzejev sindrom). Prav tako so hude bolečine zaradi utesnitve živčnih korenin ob izstopišču iz hrbtenice, kar nastane zlasti zaradi krčev medrebrnih mišic ali njihovega vnetja. Vnetje medrebrnega živca pogosto povzroča virus (varičela, zoster virus), ki ga imenujemo herpes zoster. Bolečina je huda in je potrebno protibolečinsko zdravljenje.

Pri rakastem zasevku (metastazi) v rebru se bolečina običajno pojavlja ponoči in po dolgotrajnem ležanju. <7p>

Bolečina v sapniku in bronhijih je posledica vnetja, ki je nastalo po okužbi ali po vdihavanju dražečih plinov (npr. para, dim, hlapljivi ogljikovodiki…). Poslabša se s kašljanjem, ker zaradi velikih pretokov v dihalih pride do trganja in luščenja sluznice.

Redkeje boli vdih tujka ali rast tumorja v dihalni poti. Pri tem se pogosteje pojavlja kronični kašelj in vnetje v območju pljuč s prizadetim bronhijem.

Bolečina v medpljučju se pojavlvja za prsnico, na istem mestu kot bolečina zaradi ishemije srčne mišice (angina pektoris, infarkt) ali zaradi počene stene žile (npr. aorte). Najpogosteje se za prsnico pojavi bolečina pri bolezni požiralnika.

Bolečina pod prsnico (substernalna bolečina, v žlički) običajno izvira iz organov v zgornjem delu trebuha in trebušne prepone, kar običjano izzovemo s tipanjem trebuha med mirnim dihanajem ali globokim vdihom.

Bolečina (grško: algor, latinsko: dolor) je zaščitni mehanizem telesa. Je lokaliziran neprijeten ali celo neznosen občutek, ki ga povzroči draženje bolečinskih receptorjev na telesni površini in v notranjih organih. Bolečina, ki izvira iz bolečinskih receptorjev v koži (teh je okoli 1,2 milijona), je ostra in dobro lokalizirana (površinska oziroma epikritična), bolečina pri draženju notranjih organov je pa topa (globoka oziroma protopatična). Zaradi povezav živčnih celic v hrbtenjači je pogosta projekcija globoke bolečine na površino, kar občutimo kot hkratno globoko in površinsko bolečino. Močna bolečina vpliva preko vegetativnega (samodejnega) živčevja na krvni tlak, pulz, znojenje in drugo. Enota za približno merjenje intenzivnosti bolečine je dol (izpeljanka iz besede dolor – bolečina; lestvica 1 do 10 dolov; več kot 10 dolov povzroči izgubo zavesti). S pretrganjem potibolečinskih dražljajev in uspavanjem lahko bolečino ublažimo (anestezija: omrtvičenje, omama, preprečitev občutka bolečine; analgezija: neobčutljivost za bolečino brez prekinitve zavesti), duševni dejavniki (strah pred bolečino) pa jo zvečajo (hiperalgezija). Biokemični mehanaizmi bolečine še niso povsem raziskani.

Bolečina se pojavi pri okvari tkiva. Receptorji za občutek bolečine v tkivih so prosti živčni končiči, ki jih je veliko v površinskih delih kože, stenski trebušni ovojnici (parietalni perotonej), zunanjem ali stenskem delu osrčnika (parietalni perikardij), porebernici (pleura parietalis), pokostnici, stenah arterij, sklepnih površinah in tentoriju (šotorju) lobanje. Bolečinske spodbude prenašajo živčna vlakna (A in C tip). Bolečinski dražljaji prihajajo v hrbtenjačo po zadnjih korenih, nato potujejo (po lateralnem spinotalamičnem traktu, tractus Lissauero) po hrbtenjači do (ventrobazalnega kompleksa) pomola (talamus) in naprej do možganske skorje.

Gnetenje, trganje, rezanje, močno segrevanje ali katerakoli okvara zunanje stene osrčnika izzove hudo bolečino. Samo srce je neobčutljivo na neposredne poškodbe, vsa bolečina, ki pride iz srca je posledica nezadostne preskrbe s kisikom (ishemija), ki je v glavnem občutimo kot bolečino za prsnico in z izžarevanjem v okolico (glej poglavje o angini pektoris).

Bolečina pri nezadostni oskrbi srčne mišice s kisikom (ishemija miokarda). Če preprečimo pritok krvi v srčno mišico (ali v drugo tkivo), postane ishemična in v nekaj minutah hudo boleča. Čim hitrejša je presnova tkiva, tem hitreje se pojavi bolečina. Vemo, da je v srčni mišici izredno hitra presnova, zato se bolečina pojavi kmalu po prekinitvi dotoka krvi. Če tkivu dovedemo kisik, bo bolečina prenehala.

Osnovni predpogoj za pojav ishemije je zoženje srčnih venčnih odvodnic (koronarnih arterij), pa naj bo to organsko zoženje, kot na primer pri aterosklerozi, pri razpoki stene aorte ali pri vnetju aorte, ali pa neorgansko zoženje pri krču (spazmu) zdrave koronarne arterije. Če se zaradi teh vzrokov poveča potreba po kisiku zaradi nezadostnega koronarnega pretoka krvi, bo nastala ishemična bolečina.

Potrebe srca po kisiku so določene:

s frekvenco srca,
s krčljivostjo srčne mišice,
s tlakom v levem prekatu na koncu sproščanja prekatov (diastole) in
z arterijskim krvnim tlakom.
Ishemična bolečina pri poslabšanem pretoku krvi skozi venčne žile (angina pektoris, infarkt miokarda) se običajno pojavi za prsnico, lahko pa izžareva v levo ramo, v hrbet, v spodnjo čeljust, zobovje in v zgornji del trebuha. Moč bolečine ni stalna, bolnik opisuje bolečino kot občutek stiskanja in pritiska in včasih kot vbodljaj z nožem. Bolečina se navadno pojavi pri naporu, po obilnem obroku hrane ali pri hudem mrazu. Anginozno bolečino lahko spremljajo vrtoglavica, potenje, težka sapa, omedlevica in močno in naglo razbijanje srca (palpitacije). Bolečina v prsih zaradi pomanjkanja kisika v srčni mišici je enakomerna, huda, v obliki tiščanja, pekoča, žgoča, nikoli zbadajoča. Na bolečino ne vplivajo ne dihanje, ne gibanje in ne pritisk na prsni koš.

RTG - SLIKA PLJUČ

_________________
Lep pozdrav
Marjan