ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[Pepelka]

Vnetje v križu in petah

Pozdravljeni..
Kot sem že pisala, so mi odkrili diskopatijo z kroničnimi išiasom (na " ta zadnji" imam boleče točke, vzdolž po celi nogi v pete in palec....Dali so mi TENS (tukaj ga dobiš na dom) in ga že nekaj mesecev pridno uporabljam po cele dneve...
Čutim da mi ljaša bolečine a mi jih ne odpravi totalno, kot bi sama želela (da mine čez noč). Živce so še kar vnetie, nekako razboleni, kot bi imeli gripo hahah... kar je zelo moteče, ker ob malo hujšem naporu sem totalka. Dali so mi tudi Skenan (morfij), Cartrex (nekaj za revmo, brez njih ne vstanem zjutraj) in pa Lyrica...to jemljem že kar precej časa.
Revmo mi še niso dokazali, čeprav so omenili da je možno da po vsem tem, mogoče se kaj "kuha"...pisala sem že da sem 2x operirala hrbtenico. in da se non stop ne ponavljam bom prenehala......da ne morim...

Vnela so se mi pete zadaj, petnice (s strani)...ob malo daljši hoji pete pordijo in nastanejo nekakšne manjše otekline....kot bi imela bulice. Občutek je tak, da ko stopim na stopalo, kot da bi imela na petnici žerjavico...ni kot ponavadi, ko malo peče, na to sem se že navadila....ne vem kako bi locirala mesto bolečine, a zdi se mi, da me boli tudi čez gleženj - najhuje je zjutraj....potem ko se zagrejem je dobro, a zopet ni dobro če se vsedem in ohladim, pa moram potem vstati....občasno se pojavi tudi huda teža v predelu križa....ampak nekako bolj vodoravno....kot bi imela heksenšus....in ob zvijanju od bolečin in pomoči bergel, se nekako to potem umiri in je bolje kasneje, vendar je zelo naporno, ko se to dogaja kadarkoli dalj časa hodim in delam - torej, ko se telo segreje...vse dobro, dokler se ne ohladim in je potem treba vstati...me razumete?
Na IRM niso našli nič posebnega....razen starih stvari in dveh diskov , ki niso v redu (diskopatija)....psihično stanje je v redu, sem preverila tudi to, ker pri kroničnih bolečinah se to dvoje rado pomeša.

Ne vem kako naj to odpravim, to se midogaja mogoče nepolno 1 leto...ko delam sem srečna in če bi me samo videli, bi rekli da mi nič ni.....in če se vležem, pa potem čez pol ure hočem vstati, je katastrofa....to je taka bolečina v križu, v petah, gležnjih....ki traja nekaj časa in bolj ko migam, boljše mi je....ni mi jasno zakaj se to dogaja, ko so izvidi dobri....nora nisem, ker sem jih vprašala....rekli so mi naj poskusim takrat se dati pod vroč tuš, kar je malo težko takrat, ker mi je najhuje ko moram noge premakniti....kot bi imela zabetonirano medenico -dobesedno....občutek v petah je pa tak, da mislim, da bodo explodirale....ne morem ležati na nji - na hrbtu.....noge moram imeti pokrčene....

Vem da vam zmeraj nekaj pišem, a iščem vzrok temu, ki ga ne najdem....moram si sama nekako pomagati, da se rešim te tiranije....na netu sem našla edino podobnost z sakroileit....simptomi so bili, kot da bi sama pisala o tem.....a na slikah ni nič videti...

Marjan kaj vi mislite...če bi mogoče imela TENS še čez noč, mislite da bi bilo bolje? A rekli so mi da raje ne...a jaz bi naredila vse...dogovarjam se za akopunkturo...a ker sem v meni tudi državi je vse bolj počasno zaradi jezika (ga ne znam preveč dobro)..

še enkrat se opravičujem na dolgem mailu, a morala sem vse našteti, da bi vam bilo bolj v pogled vse skupaj....hvala še enkrat....


_________________
Ne obremenjuj se s stvarmi, ki jih nimaš, misli na to, kaj že vse imaš....

[marjan]

Kdaj se uporablja TENS

Dobri rezultati se kažejo pri stanjih akutne in dolgotrajne bolečine vseh vrst, predvsem pa kadar ima bolečina svoj izvor v sklepih, okostju, mišicah, koži, notranjih organih ali živčnem sistemu (npr. nociceptična in nevrogenska bolečina). V nekaterih primerih je lahko že sam TENS dovolj, ponekod pa predstavlja dragoceno dopolnilo ostalim oblikam zdravljenja. TENS dokazano pomaga lajšati bolečine in pripomore k hitrejšemu celjenju ran v povezavi z motnjami v periferni cirkulaciji, prav tako pa je učinkovit pri zdravljenju slabosti.

Kako TENS lajša bolečine?

TENS za lajšanje bolečin uporablja mehanizme samega živčnega sistema. To se da doseči na dva načina: bodisi s stimulacijo grobih živčnih vlaken, ki posredujejo dotik (običajni TENS), bodisi z aktiviranjem živčnih vlaken v mišici (pok, akupunkturi podoben TENS).

TENS metoda temelji na hipotezi Melzacka & Walla iz leta 1965. Ugotovila sta, da aktivnost v grobih, dovajalnih živčnih vlaknih (A - beta vlakna, ki pokrivajo pritisk, dotik in vibracijo) onemogoča prenos dražljaja na področjih bolečine v višini hrbtenjače. Groba živčna vlakna imajo nizek prag za električno stimulacijo in jih je torej enostavno aktivirati, z uporabo elektrod, ki so nameščene na koži. Za običajni TENS je ponavadi uporabljena frekvenca stimulacije od 50 do 120 Hz.

V želji izboljšati rezultate zdravljenja je bila razvita še ena oblika TENS, ki se imenuje TENS s pokom in simulira akupunkturo. Namesto tega pa so mišični živci (A - delta vlakna) in mišice stimulirane skoraj do bolečine, tako da se pojavi krčenje mišic. Z uporabo TENS s pokom bolečina verjetno popusti zato, ker se v telesu sprostijo endorfini, ki so snov, podobna morfinu. Za TENS s pokom je ponavadi uporabljena frekvenca stimulacije 2 Hz.


Zdravljenje s TENS

Dobri rezultati so odvisni od previdne in posamezne uporabe TENS zdravljenja, ki naj ga zato predpiše in preizkusi zdravnik, medicinska sestra, fizioterapevt ali kakšna druga usposobljena oseba z ustreznim medicinskim znanjem. Pri preizkušanju naprave naj pacient občuti svojo »običajno« bolečino.

Naenkrat se lahko preizkuša le ena metoda stimulacije. Najbolje je najprej nekaj časa preizkušati konvencionalno metodo, potem pa stimulacijo s pokom. Pri dolgotrajnejših bolečinah je potrebno 5 - 10 zdravljenj, preden se pokažejo rezultati. Vsako posamezno namestitev elektrode je potrebno preveriti po najmanj 30 minutah stimulacije. Včasih je potrebno preizkusiti različne položaje elektrod, da bi dosegli kar najboljše rezultate. Pogosto je najbolj učinkovito, če elektrode pritrdimo na ali zraven bolečega področja. Razdalja med elektrodami naj bo najmanj 3 in največ 30 cm.

Konvencionalna stimulacija

Izkušnje kažejo, da je konvencionalna stimulacija najbolj učinkovita pri nevralgiji, artrozi, artritisu, trganju v križu, vratu (cervicalgia), pri CNS poškodbah, pri krčih v hrbtu in medenici, ki so povezani z nosečnostjo, porodnih bolečinah, menstrualnih krčih in postoperacijskih bolečinah.

Elektrode so na splošno nameščene nad bolečim področjem ali zraven njega, ali preko živčnih razcepov, ki so na isti višini v hrbtenjači kot boleče področje. Če je možno, naj bodo negativne elektrode nameščene nad najbolj bolečo točko. Moč toka bo na področje bolečine poslala močno, vendar prijetno paresteziazo, občutek ščemenja.

Pomembno je, da ste pozorni na to, da mora imeti pacient pri zdravljenju s konvencionalno stimulacijo normalen občutek za dotik na področju, kjer so nameščene elektrode.

Modulirana konvencionalna stimulacija

Modulirana konvencionalna stimulacija je vrsta konvencionalne stimulacije, kjer se širina pulza neprenehoma spreminja. Povzroča občutek valovanja, kar je lahko zelo prijeten občutek.

Za ostale informacije glej zgornje poglavje Konvencionalna stimulacija.


Burst stimulacija

Stimulacija s pokom je pogosto najbolj učinkovita pri sevajočih bolečinah v rokah in nogah (rizopatija), v stanjih, kjer je zmanjšan ali spremenjen občutek za dotik, pri globokih bolečinah v mišicah, pri bolečinah v okončinah, ki imajo vzrok v slabi pekrvavljenosti, ali kadar učinek konvencionalne stimulacije ne traja dolgo. Cilj stimulacije s pokom je doseči krčenje v mišicah, katerih živci se krepijo iz istega predela hrbtenjače kot boleče področje.

Elektrode naj bodo nameščene nad motoričnimi živci ali velikimi mišičnimi skupinami. Kadar poteka stimulacija motoričnih živcev, naj bodo elektrode nameščene preko mišice, z negativno elektrodo preko motorične točke. Tako boste dosegli najboljše možno krčenje pri prijetno močnem toku.

Kako dolga in kako pogosta stimulacija je potrebna?

Prav tako kot zdravila proti bolečinam tudi TENS nudi začasno olajšanje bolečine, ki pogosto traja do štiri ure po postopku. Postopek ponavadi traja od 30 do 60 minut, dva do štirikrat dnevno.

Do olajšanja bolečine lahko pride v nekaj trenutkih do ene ure po začetku zdravljenja. Nekateri pacienti imajo raje nepretrgano stimulacijo, medtem ko drugim bolj ustreza stimulacija, ki je prekinjena z različnimi presledki.

Adaptacija

V nekaterih primerih stopnja olajšanja bolečine s časom začne pojemati, učinek TENS se po daljši uporabi zmanjša. Da bi zmanjšali tveganje razvoja tolerance, so koristni sledeči ukrepi:

• pogoste kontrole
• naučite pacienta, da uporablja stimulacijo s pokom, modulirano in konvencionalno stimulacijo
• različno nameščanje elektrod

Če pacient kljub temu občuti manjši učinek ali nobenega učinka TENS, za teden ali dva prekinite zdravljenje s TENS in nato spet nadaljujte z njim.

Postopek

1. Ugotovite naravo, razsežnost in, če je mogoče, vzrok bolečine.
2. Preizkusite občutek za dotik s ščetko ali koščkom vate.
3. Ocenite bolečino z VAS ali s čim podobnim pred in po stimulaciji.
4. Naredite diagram bolečine.
5. Pozorno pojasnite vse v zvezi z zdravljenjem s TENS, z oskrbo in delovanjem stimulatorja.
6. Prikažite delovanje stimulatorja s preizkusom konvencionalne stimulacije in stimulacije s pokom na nebolečem udu, na primer na pacientovi roki.
7. Operite kožo z vodo in milom.
8. Izberite metodo stimulacije.
9. Izberite ogljikove gumijaste elektrode z obilico želeja, da bodo elektrode lepo drsele, ko boste iskali optimalno mesto za njihovo namestitev.
10. Začnite s stimulacijo - naj pacient priključi amplitudo.
11. Traja naj najmanj 30 minut, potem ocenite postopek.
12. Če ne pride do olajšanja bolečine, zamenjajte namestitev elektrod in metodo stimulacije.

Zapomnite si, da je vedno pacient tisti, ki izbere pravo namestitev elektrod, metodo stimulacije, čas trajanja stimulacije in intenzivnost.
Kontrola

Kontrole se opravljajo v pogostih intervalih.
Če je pacient po prvih navodilih zmožen ravnati s stimulatorjem, opravite kontrolo v roku enega tedna.
Sledi naj kontrola po enem mesecu, treh mesecih, šestih mesecih in enem letu.
Običajno je oskrbovalec naprav odgovoren za njihovo preverjanje.

Kontraindikacije za zdravljenje s TENS

• Svarilo! Pacienti s srčnimi vzpodbujevalniki ne morejo uporabljati TENS.
• Bodite previdni v prvih treh mesecih nosečnosti.
• Namestitev elektrod preko arterije sinus caroticus.
• Nenaklonjeni, prestrašeni pacienti, zmanjšana stopnja zavesti, demenca.
• Pozor pri poškodovanem limfatičnem sistemu.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------



Zelo praktična in priročna zadeva....!

_________________
Lep pozdrav
Marjan