ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

Pregled pri zobozdravniku

Potek zdravljenja
.............................................................................................. Znaki obolenja
Granulom je kronično bakterijsko žarišče
Pregled pri zobozdravniku
Zdravljenje
Zdravljenje poteka s posebnimi inštrumenti
Zaključek koreninskega zdravljenja
Uspešnost koreninskega zdravljenja
Mrtev in ozdravljen zob ni manjvreden od živega zoba
Ponovna zdravljenja neuspešno zdravljenih zob


Znaki obolenja
Izraz periapikalno vnetje je splošen izraz za več histološko različnih tipov obolenj zobne pulpe in njih posledice. Najpogostejši razlog za obolenje zobne pulpe je nezdravljeni karies, ki prodre do pulpe. Na prisotnost bakterij v karioznem procesu se zobna pulpa odzove z vnetjem, ki ga imenujemo pulpitis. Velikokrat pulpitis poteka neboleče, lahko občutimo le občasno bolečino na hladne ali vroče dražljaje. Če tako stanje traja, vneta pulpa začne počasi odmirati.

Ko pulpa dokončno odmre, se vedno okuži z bakterijami, ki so prisotne v ustni votlini in karioznem procesu. Bakterije počasi prodirajo iz zobne krone po koreninskih kanalih naprej v korenino in ko dosežejo vršek korenine, lahko izstopijo v okolna zdrava obzobna tkiva, kjer spet povzročijo vnetje. Zdrava kost ob vršku korenine se zaradi vnetja resorbira (raztopi), prostor pa zapolni vnetno granulacijsko tkivo. Zato v laičnem jeziku takemu vnetju pravimo granulom.
Na RTG sliki ga opazimo kot temno liso ob vršku korenine
Zanimiva lastnost odmiranja zobne pulpe je, da v večini primerov poteka neboleče. Le v redkih primerih primerih pride do akutnega poslabšanja, ki jo spremlja močna bolečina, včasih tudi oteklina. Zato so redne kontrole pri zobozdravniku edina možnost, da bolezni zobne pulpe odkrijemo pravočasno. Žal pa se prevečkrat bolniki pri nas oglasijo šele takrat, ko pride do težav.

Granulom je kronično bakterijsko žarišče
Bakterije, ki so okužile odmrlo zobno pulpo so v večini primerov zamejene v koreninskih kanalih. Zato je tako vnetje lokalno omejeno in se ne prenaša iz zoba na zob. Če takega zoba ne zdravimo, pa se lahko razmnožijo do te mere, da občasno iztopijo v obzobna zdrava tkiva, lahko pa tudi v krvotok. Na ta način obstaja teoretična možnost, da bakterije vplivajo tudi na druge organe v telesu.
Znanstvenih dokazov za tako trditev še ni veliko, v zadnjem času pa jih je vse več. Znano je da bolezni zobne pulpe lahko vplivajo na nekatera dermatološka obolenja, najbolj pa so ogroženi srčni bolnik oz. bolniki z umetnimi srčnimi zaklopkami. To področje je bolj raziskano v parodontologiji, vedi ki se ukvarja z boleznimi obzobnih tkiv. Znano je, da lahko parodontalna bolezen povzroči npr. zmanjšano porodno težo novorojenčkov.

Pregled pri zobozdravniku
Splošni zobozdravnik že na osnovi diagnostične RTG slike lahko oceni, ali je zdravljenje korenine preprosto ali zahtevno. Glede na izkušnje in opremljenost ordinacije za zahtevna koreninska zdravljenja se odloči, ali bo zob zdravil sam, ali pa bo bolnika napotil k specialistu endodontu. Pri kliničnem pregledu največkrat najdemo kariozni proces na zobni kroni, druge možnosti pa so npr. sekundarni karies pod plombo ali protetično prevleko zoba. Izjemoma gre za intaktne zobe, običajno ugotovimo etiologijo poškodbe v preteklosti. Naslednji korak je določanje vitalitete zoba, kar izvedemo z diagnostičnimi testi: odziv zoba na električni dražljaj, na vroč ali hladen dražljaj. Za natančno diagnozo je vedno potrebna t.i. diagnostična RTG slika zoba, za katerega sumimo ali pa že vemo, da ima obolenje zobne pulpe. Določitev takega zoba je včasih težavna, posebej v primerih, ko je obolenje pulpe še v zgodnji fazi (zato posledice vnetja še niso vidne na RTG sliki) ali pa je prizadetih več zob hkrati.

Zdravljenje
Endodontsko zdravljenje razdelimo v dve večji skupini. Prva skupina je zdravljenje zoba z živo vneto pulpo oz. zdravljenje živega zoba. Druga pa je zdravljenje že odmrle vnete pulpe oz. mrtvega zoba. V primerih, kjer je zobna pulpa že odmrla, je namen zdravljenja mehanska odstranitev mrtve pulpe, enako pomembna pa je odstranitev bakterij, ki so mrtvo pulpo že okužile.
Pomembna je natančna odstranitev vseh delov mrtve pulpe v celotni dolžini in širini koreninskih kanalov. To je zamudno in težavno opravilo pri zobeh z več koreninskimi kanali, ki se lahko med seboj prepletajo, ali pri ukrivljenih zobnih koreninah. Dodatno težavo predstavlja možnost naselitve bakterij v t.i. dentinskih kanalih. Struktura korenine namreč ni enotna amorfna masa, sestavlja jo tudi tisoče zelo drobnih kanalčkov in komunikacij koreninskega kanala z obzobnim tkivom, ki so dovolj veliki, da jih bakterije lahko okužijo, so pa predrobni, da bi jih dosegli z instrumenti
Zato si pri zdravljenju pomagamo z baktericidnimi tekočinami za izpiranje, po končanem instrumentiranju pa v korenino vstavimo protibakterijsko zdravilo. Zato endodntskega zdravljenja `mrtvih` zob praviloma ne zaklučimo v enem obisku.

Zdravljenje poteka s posebnimi inštrumenti
Pri koreninskem zdravljenju lahko uporabljamo več tipov instrumentov. Ročni so običajno kovinski – jekleni Ti inštrumenti izgledajo kot drobna svedrasto oblikovana igla, njihov namen pa je prodiranje v globino kreninskega kanala. Drug tip inštrumentov so pilice, s katerimi odstranimo mrtvino in bakterije iz koreninskega kanala. Slabost teh instrumentov je, da relativno togi in slabo sledijo predvsem ukrivljenim koreninskim kanalom. Zato v sodobni endodontiji uporabljamo instrumente, sestavljene iz nikelj-titanove zlitine, ki je izjemno prožen in lahko sledi ukrivljenost koreninskega kanala
Zaradi mehanskih lastnost nikelj-titanove zlitine, take instrumente uporabljamo s pomočjo posebnega stroja. Uspešno delo na tak način pa zahteva dodatno izobrazbo, cena teh instrumentov pa je v primerjavi z ročnimi visoka. Poleg tega v sodobni specialistični endodontiji uporabljamo še različne ultrazvočne aparate za širjenje in izpiranje koreninskega kanala, v zadnjem času pa tudi opreativni mikroskop. Zato je koreninsko zdravljenje zamudno, naporno in drago delo.

Zaključek koreninskega zdravljenja
Pri naslednjem obisku iz koreninskih kanalov odstranimo zdravilo in koreninske kanale zapolnimo na enak način, kot pri zdravljenju zob z živo vneto pulpo. Za uspešnost zdravljenja je odločilna natančna odstranitev bakterij iz koreninskih kanalov in natančna ter predvsem tesna polnitev. Zatesnimo ga tako natančno, da ni več prostora za bakterije, ki bi lahko povzročile neuspeh zdravljenja. (– polnitev)

Uspešnost koreninskega zdravljenja
Osnovno načelo v zobozdravstvu je ohranitev vsakega zoba, ki ga je mogoče na tak ali drugačen način ozdraviti.Veda koreninskem zdravljenju je v zadnjih dvajsetih ali petnajstih letih naredila ogromen napredek, zato je v današnjem času izpuljenje zoba zaradi bolezni pulpe (granuloma) redko potrebno. Uspešnost koreninskega zdravljenja prega 90 % primerov. Pri neuspešnem endodontskem zdravljenju na zgoraj opisani način, lahko koreninsko zdravljenje ponovimo ali pa nadaljujemo s kirurškimi metodami. Odstranimo lahko vršek korenine, kjer se največkrat nahajajo bakterije, ki jih med zdravljenjem nismo uspeli odstraniti. Pri večkoreninskih zobeh pa lhko v nekaterih primerih celotno bolno korenino oddvojimo od zoba in jo izpulimo, preostale zdrave korenine pa kasneje protetično oskrbimo.

Mrtev in ozdravljen zob ni manjvreden od živega zoba
Po raziskavah sodeč je življenjska doba ozdravljenega zoba praktično enakovredna živemu zobu. Zob, ki potrebuje koreninsko zdravljenje ima že vpred začetkom zdravljenja precej prizadeto zobno krono. Domnevno krušljivost zobne krone zdravljenga zoba gre v največji meri pripisati prav šibkosti preostalih struktur zobne krone, ki nosijo plombo, kot pa spremembam same strukture zoba zaradi izgube zobne pulpe. Zato po končanem koreninskem zdravljenju takega zoba večkrat ni mogoče le preprosto plombirati, ampak je potrebno zobno krono nadomestiti s protetično, največkrat keramično zobno krono. Korektno ozdravljen zob ni manjvreden živemu zobu.

Ponovna zdravljenja neuspešno zdravljenih zob
V primeru neuspeha koreinskega zdravljenja, lahko tako zdravljenje ponovimo. Najprej je potrebno je odstraniti prejšnjo polnitev, nato pa še odkriti in odstraniti vzrok neuspeha prvega zdravljenja. Največkrat so to neinstrumentirani deli (ukrivljenega) korenineskega kanala na vršku korenine. Tudi mikrobiološka situacija se pri takih zobeh razlikuje. V koreninskih kanalih najdemo bolj rezistentne seve bakterij, kar predstavlja dodatno težavo pri ponovnem zdravljenju. To je tip zoba, ki je bil v preteklosti obsojen na izpuljenje. Z današnjim znanjem in tehnologijo je mogoče uspešno ozdraviti tudi veliko takih zob. Zaradi opisanih težav je uspešnost nekaj nižja kot pri prvem endodontskem zdravljenju in na specialističnem nivoju dosega okrog 70% primerov.


_________________
Lep pozdrav
Marjan