ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

Sečni kamni
Bolezni ledvic in sečil

Definicija
Sečni kamni so čvrsti drobci, ki nastanejo kjerkoli v sečilih. Povzročijo lahko bolečine, krvavitve, zaporo sečil ali okužbe.

Vzroki
Sečni kamni nastanejo, če je seč prenasičen s solmi, ki se zato pričnejo izločati, ali če v seču ni snovi, ki bi preprečile nastanek sečnih kamnov. Proces nastajanja ledvičnih kamnov se imenuje urolitiaza. Večina sečnih kamnov vsebuje kalcij ter oksalat ali fosfat, preostali pa so iz sečne kisline ali cistina. Struvitni kamni so mešanica magnezija, amonija in fosfata, nastanejo pa v času okužb. Kamni so po obliki in velikosti različni. Lahko so izredno drobni ali pa zrastejo do premera več centimetrov.

Pogostost bolezni in dejavniki tveganja
Sečni kamni so običajno pogostejši pri moških kot pri ženskah, vendar se je v zadnjih desetih letih povečal delež žensk, ki zbolevajo za ledvičnimi kamni. Najpogostejši so med 20. in 50. letom starosti. Pogostejši so pri osebah, ki imajo bližnje sorodnike, kateri so že imeli sečne kamne.
Na razvoj sečnih kamnov vplivajo tudi okužbe sečil, nekatere bolezni ledvic, kot je policistična ledvična bolezen, in presnovne motnje, kot je hiperparatiroidizem. Sečni kamni se razvijejo pri več kot 70% bolnikov z renalno tubulno acidozo.
Cistinurija in oksaloza sta dve redki dedni obolenji, ki sta lahko vzrok nastanka sečnih kamnov. Pri cistinuriji se s sečem izloča velika količina aminokisline cistina, zaradi česar v sečilih nastanejo cistinski ledvični kamni. Pri oksalozi pa se s sečem izločajo velike količine oksalne kisline. Če je količina izločene kisline prevelika, da bi se v celoti raztopila v seču, nastanejo sečni kamni.
Drugi vzroki za nastanek sečnih kamnov so lahko še hiperkalciurija (velika količina kalcija v seču), motnje v presnovi sečne kisline, zastrupitev z vitaminom D in zapora sečil.
Tveganje za nastanek sečnih kamnov lahko povečajo tudi nekatera zdravila (diuretiki - zdravila, ki povečajo izločanje vode iz telesa, ali antacidi - zdravila, ki nevtralizirajo želodčno kislino), ki povečajo količino kalcija v seču.

Znaki bolezni
Drobni kamni običajno ne povzročajo težav. Prvi znak bolezni so bolečine v spodnjem delu trebuha. Ob zapori pretoka seča v sečevodu ali ledvičnem mehu nastane huda krčevita bolečina v ledvenem predelu (ledvična kolika). Bolečina ni stalna, je pa zelo huda in se širi naprej in navzdol v trebuh do dimelj in notranjega dela stegen. Drugi znaki so še bruhanje, slabost, napihnjen trebuh, mrzlica, zvišana telesna temperatura in krvav seč. Ko kamen potuje navzdol po sečevodu, bolnik pogosto urinira. Sečni kamni lahko povzročijo tudi okužbo sečil. Dolgotrajna zapora lahko povzroči zatekanje seča v ledvico in posledično okvaro ledvice.

Diagnoza
Pri osebah, ki nimajo znakov bolezni, se sečne kamne odkrije ob običajnem mikroskopskem pregledu seča. Pri ledvičnih kolikah je za postavitev diagnoze pomemben predvsem tip in način širjenja bolečine. Diagnozo se lahko dodatno potrdi z mikroskopskim pregledom seča. Dodatna preiskava je lahko pregled 24-urne količine seča in vzorca krvi, ko se poskuša ugotoviti prisotnost snovi, ki bi lahko povzročile nastanek sečnih kamnov.
Na rentgenski sliki sečil so vidni kalcijevi in struvitni kamni. Z ultrazvočno preiskavo se lahko ugotovijo kamni v ledvicah in sečevodih. Pri intravenski urografiji se v žilo vbrizga kontrastno sredstvo, ki se izloči skozi ledvice, oblije kamne in tako prikaže predvsem kamne iz sečne kisline. Na podoben način se lahko prikažejo tudi kamni pri retrogradni urografiji, kjer se kontrastno sredstvo vbrizga skozi sečnico.

Zdravljenje
Drobnih kamnov, ki ne povzročajo težav, ni potrebno odstranjevati. Bolniku se priporoči pitje večjih količin tekočin, s čimer se kamni izperejo iz sečil. Morebitne bolečine se olajša z zdravili za lajšanje bolečin (analgetiki).
Drobne kamne v votlem delu ledvic ali zgornjem delu sečevoda se lahko razbije z ultrazvokom (litotripsija). Preostale drobce kamna bolniki izločijo s sečem. Kamen se lahko odstrani tudi skozi drobno zarezo v kožo (perkutana nefrolitotomija). Drobne kamne iz spodnjega dela sečevoda se odstrani endoskopsko skozi sečnico in sečni mehur.
Nekateri kamni (sečnokislinski) se lahko raztopijo v bazičnem (alkalnem) seču. Zdravnik lahko zato bolniku predpiše uživanje določenih količin raztopine kalijevega citrata.
Velike sečne kamne se odstrani kirurško.

Zapleti
Možni zapleti, ki lahko spremljajo sečne kamne so:


ponovni nastanek sečnih kamnov,

okužba sečil,

zapora sečevoda,

okvara ledvice in

odpoved prizadete ledvice.


Preprečevanje
Preprečevanje je odvisno od sestave sečnih kamnov, ki pokaže na vzrok njihovega nastanka. Večina bolnikov s kalcijevimi kamni izloča velike količine kalcija s sečem. Njihov nastanek lahko zmanjšajo nekatera zdravila (tiazidni diuretiki), pitje večjih količin tekočin in uživanje kalijevega citrata.
Čezmerno izločanje oksalata lahko povzročijo nekatere presnovne motnje ali uživanje živil, ki vsebujejo veliko oksalne kisline (rabarbara, špinača, kakav, orehi, lešniki, poper, čaj). Ponovitev sečnih kamnov se lahko prepreči z ustrezno dieto.
Za preprečevanje sečnokislinskih kamnov se priporoča dieta z omejitvijo uživanja rdečega mesa, rib in perutnine. Predpiše se lahko tudi nekatera zdravila (alopurinol) ali uživanje kalijevega citrata, ki zviša pH seča (naalkali seč) in zavre nastajanje kamnov iz sečne kisline. Priporoča se tudi pitje večjih količin tekočin.
Če ima bolnik struvitne kamne in okužbo sečil, se mu predpiše antibiotik.
Če je vzrok za nastanek sečnih kamnov neka osnovna bolezen (hiperparatiroidizem, sarkoidoza, ledvična tubulna acidoza), je potrebno zdraviti osnovno bolezen.

O nas | Pomembne pravne informacije | Kontakt | Site map
Copyright © 2001-2008
PLIVAzdravje Vse pravice pridržane
_________________
Lep pozdrav
Marjan