ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

NEŠTETO LJUDI TRPI ZA BOLEČINAMI V HRBTENICI

Bolečine v hrbtu sodijo med najpogostejše vzroke obiskov pri zdravniku.
Najbolj razširjene so okvare medvretenčnih ploščic, ki se najpogosteje pojavijo v spodnjem hrbtnem predelu. S temi težavami se na polikliniki, oddelek za ortopedijo, srečuje 20 odstotkov pacientov, v privatnih praksah pa še mnogo več.

Za zdravljenje je na razpolago več konzervativnih ukrepov. Na primer uporaba toplote, masaža, posebna in operacije. Po odpravi akutnih bolečin je pomembno, da hrbtenico noč in dan varujemo pred obremenitvami.

Medvretenčne ploščice imajo med posameznimi vretenci blažilno vlogo. Šele one omogočajo, da je hrbtenica gibljiva. Elastično prestrezajo udarce, pretrese in obremenitve, ki delujejo na hrbtenico. Brez njih ne bi mogli napraviti nešteto gibov.
Poleg pomanjkljivega urjenja mišic je vzrok bolečin v večini primerov nepravilna telesna drža pri hoji, sedenju in ležanju. Zaradi kronične preobremenjenosti hrbtenice prihaja do predčasne obrabe in v najslabšem primeru do izpada medvretenčne ploščice.

MEDVRETENČNE PLOŠČICE

Medvretenčne ploščice povezujejo med sabo telesa vretenc. Od tod tudi njihovo ime. Po obliki spominjajo na disk. Medvretenčne ploščice so zaradi krovnih ploščic tesno povezane s telesom vretenca. Na zunanji strani jih obdaja vlakninast obroč, v sredini pa leži zdrizasto jedro. Tega ni mogoče stisniti, lahko pa spremeni obliko. Ker medvretenčne ploščice vsebujejo veliko vode, lahko tudi prevzamejo blažilno funkcijo. Prav tako so zaslužne tudi za veliko gibljivost naše hrbtenice. Vsega skupaj ima človek 6 vratnih, 12 prsnih in 5 ledvenih medvretenčnih ploščic. Na področju križa in medenice jih ne najdemo več. Tu se posamezna vretenca zlijejo v kost.
Če hočejo ploščice ostati elastične, se morajo preskrbovati s tekočino. Pri obremenitvi, npr. pri stanju ali hoji, se iz njih iztisne tekočina, pri ležanju ali na pol ležečem sedenju pa se znova napolni. Če zdrizasto jedro izgubi preveč vode, postane ohlapno, se pomanjša in otrdi. Tako izgubi del svojih blažilnih lastnosti. Kot posledica postane zunanji vlaknast obroč preobremenjen. Postane ne prožen in lahko dobi razpoke. Če so obdajajoče mišice prešibke, prepuščajo medvretenčnim ploščicam preveč statično funkcijo.
Stalna obremenitev hrbtenice povzroči, da medvretenčne ploščice izgubijo vodo. Medvretenčni prostor se zniža in tu ležijo korenine pojava, da je človek zvečer dva centimetra nižji kot zjutraj, po nočni fazi počitka.

OBREMENITEV

Obremenilni pritisk na medvretenčne ploščice je pri različni telesnih držah različen: 100 kg če stojimo, 175 kg če sedimo, do 223 kg če kratek čas stojimo s težo, kot če dvignemo iz prtljažnika zaboj piva.
Najnižji notranji pritisk medvretenčnih ploščic dosežemo pri hrbtni legi, in sicer 25 kg.



BOLEČINA

Če vretenca priščipnejo zdrizasto maso in jedro, to sproži bliskovito bolečino, katero živčna vlakna prenesejo v druge telesne predele. Ko je bolečina mimo, je pomembno, da hrbtenico in medvretenčne ploščice obremenjujemo kolikor mogoče malo. To velja za držo pri delu in v prostem času. Hrbtenico pa je treba varovati tudi med spanjem, ko se morajo medvretenčne ploščice in hrbtenica obnoviti.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

ZA LAJŠANJE BOLEČIN V HRBTENICI UPORABLJAJTE LEDENE OBKLADKE



Takoj po poškodbi hrbtenice se na poškodovanem področju zbere večja količina krvi, v obliki otekline. Čeprav zatekanje predstavlja del običajnega procesa zdravljenja organizma, tudi prevelika oteklina lahko poveča bolečine in podaljša obdobje okrevanja. Nanašanje ledenih obkladkov takoj po poškodbi zmanjša obseg otekline, pospešuje proces okrevanja in lahko učinkovito olajša bolečine.
Na splošno je priporočljivo, da v prvih 48 urah po poškodbi ali hudi preobremenjenosti hrbtenice namesto toplote uporabljate ledene obkladke, razen seveda, če vam zdravnik ne priporoči kaj drugega. Toplota z vroče prhe ali toplota, ki jo daje kakšno
mazilo bo morda prijetnejša kot led, toda ne smete pozabiti, da toplota še povečuje oteklino, kar dodatno poveča bolečine in običajno upočasni okrevanje. Vsaj v prvih dneh si torej raje pomagajte z ledom.Vendar morate biti previdni tudi z ledom, kajti nepravilna uporaba ledu utegne poškodovati kožo. Za pravilno nanašanje ledu ogrejte brisačo ali vzglavnik z mlačno vodo, vodo izžemite in v brisačo ali v vzglavnik na hitro zavijte košček ledu ali ledene kocke. Nato brisačo ali vzglavnik takoj položite na boleče mesto na hrbtenici, vendar ne za dlje kot za 12 do 15 minut.
Če pri roki nimate primerne brisače ali vzglavnika, zmrznite vodo v majhnem papirnatem kozarcu, nato odstranite papir, tako da led pride v neposredni dotik s kožo. Led premikajte kontinuirano s krožnimi gibi in pri tem pazite, da se led ne ustavi na istem mestu. Lahko pa led shranite tudi v plastično vrečko, predno ga nanesete na kožo. Za dodatne učinke, približno enkrat na uro v prvih 24 do 48 urah po poškodbi, ponavljajte nanašanje ledenih obkladkov. Na ta način boste zmanjšali obseg otekline in olajšali si boste tudi z oteklino povezane bolečine.



PONUDITE ZAČASNO OPORO BOLEČEMU PODROČJU

Z rahlim stiskom na boleče področje hrbtenice pripomorete, da led lahko zmanjša oteklino in olajša bolečine, obenem pa pospeši okrevanje. Stiskanje mišic lahko bolečemu področju nudi tudi dodatno začasno oporo, ki vam omogoča lažje in bolj neovirano gibanje. Poskusite z elastičnim ovojem, ki si ga ovijete okoli pasu in preko razbolelega mesta na hrbtenici. Bodite previdni, da elastičnega ovoja premočno ne zategnete, ovoj pa je lahko zategnjen nad ledenim obkladkom in pomaga pri uporabi ledu, kot je omenjeno v predhodnem nasvetu, vendar ne dlje kot za 15 minut. Namesto elasti čnega povoja lahko uporabite tudi hrbtenično oporo, ki deluje podobno kot steznik in ki obenem stisne ter podpira hrbtenične in trebušne mišice.
Hrbtenčna opora lahko olajša bolečino tako, da razbremeni razbolele mišice.

Z ASPIRINOM NAD BOLEČINE V HRBTENICI

Aspirini so zdravila, ki jih je v lekarnah mogoče dobiti tudi brez receptov, odlikujejo pa se po tem, da lajšajo bolečine v razboleli hrbtenici in da do določene meje zmanjšujejo oteklino. Nekateri zdravniki se pri predpisovanju zdravil za razbolelo hrbtenico raje odločajo za aspirin ali ibuprofen, s katerima lajšajo bolečine, ki prihajajo s področja mišičevja, sklepov in kosti.
Ta zdravila so na voljo bodisi z receptom ali brez njega, pač glede na to, za kakšen odmerek ali količino gre, pa tudi glede na to, kakšna je kemična sestava tega ali onega
zdravila. Če vam zdravnik ne predpiše drugače, se ravnajte po odmerku, ki je zapisan na proizvajalčevi etiketi. Če namreč prekoračite priporočeni odmerek, povečate nevarnost, da boste doživeli negativne stranske učinke zaužitega zdravila.


KDAJ POISKATI ZDRAVNIŠKO POMOČ?

Nategnjene ali natrgane mišice so sicer sorazmerno pogost, zato pa nič manj nevaren pojav. Poškodbe lahko staknete seveda tudi na drugih hrbteničnih tkivih - vezi se lahko zvijejo ali pretrgajo, sklepi se vnamejo, hrbtenične ploščice lahko nabreknejo ali pa se raztrgajo. Pomembno je, da pravilno presodite, kdaj je poškodba hrbtenice le prehuda, da bi si lahko učinkovito pomagali sami in morate poiskati zdravniško pomoč.
Na poškodbo ali na preobremenitev hrbtenice se telo odzove z vrsto različnih naravnih reakcij, s številnimi posledicami, med katere sodijo tudi bolečine v hrbtenici. Če po dveh ali treh dneh počitka v postelji vaše hude bolečine v hrbtenici ne popustijo, morate vsekakor poiskati zdravniško pomoč. Kadar je resno poškodovan večji del tkiv v hrbtenici, se mišice lahko prenapnejo ali zakrčijo in se stisnejo okoli žil. Mišični krči lahko povzročajo bolečine, ki so včasih tako hude, da zaradi njih skorajda ne moremo ne sedeti ne stati. V
takih primerih najpogosteje učinkovito pomaga le zdravnik. Drugi znaki, na katere moramo biti še posebej pozorni, so izgube kontrole nad črevesom ali nad mehurjem oziroma z izločanjem povezane bolečine, odrevenelost, zbadanje ali drugi podobni občutki, ki se pojavijo v rokah, v nogah ali okoli prsnega koša. Tovrstni simptomi lahko povzročijo, da vaše roke, prsti, noge in prsti na nogah bodisi pečejo, da zaspijo ali da vas v njih zbada kot z drobnimi šivankami. Nazadnje je skrajni čas, da poiščete zdravnika tudi takrat, ko za lajšanje bolečin v hrbtenici potrebujete vse večje količine zdravil.
Če opazite kateregakoli od zgoraj opisanih simptomov, se takoj posvetujte z zdravnikom. Resne poškodbe, ki jih ne zdravite ali jih zdravite nepravilno, so lahko nevarne in neredko pripeljejo do nadaljnjega poslabšanja ali celo do nepopravljive škode. Če opazite samo enega izmed naštetih simptomov, to še nujno ne pomeni, da je potrebno obsežnejše zdravljenje. Vsekakor pa je najbolje, da se vaš zdravnik prepriča o tem, ali imate v resnici hujše težave s hrbtenico in ali je priporočljivo takojšnje zdravljenje pod njegovim nadzorom.


POZOR!
Zdravniško pomoč poiščite zlasti v naslednjih primerih:
• če vas mučijo hujše bolečine več kot tri dni zapored,
• če izgubljate nadzor nad mehurjem in črevesom,
• če občutite bolečine, odrevenelost ali zbadanje v rokah, nogah ali v prsih,
• če kljub zdravilom bolečine ne popustijo.

[marjan]

Vratni del hrbtenice


Bolečine v vratu in trdi vrat, glavobol in vrtoglavice, šumenje v ušesih, bolečine in mišične napetosti v ramenskem obroču ali v rokah so pogoste težave zaradi sprememb v vratnem delu hrbtenice. Ta del vsebuje vitalno pomembne anatomske strukture: hrbtni mozeg, magistralino ožilje in živce. Čeprav je vrat zelo gibljiv, lahko sunkoviti in krepki gibi, močno raztezanje in udarci povzročijo akutne poškodbe, deformacije in degenerativne spremembe. Hude poškodbe vratnega dela hrbtenice, zlomi, izpahi ali premikanje vretenc lahko imajo usodne posledice: velike nevrološke spremembe ali tudi smrt.

Najbolj pogoste poškodbe vratu so pri športnikih, ki se ukvarjajo z boksom, različnimi športnimi borbami (karate, judo), nogometom, s skoki v vodo, z vožnjo z motorji in avtomobili itd.

Vratni del hrbtenice vsebuje sedem vretenc s posebno anatomsko zgradbo. Posebno zgradbo imata dva zgornja segmenta: os occipitale (zatilnica) - atlas (nosač) /CO-C1/ in atlas -axis (okretač) /C1-C2/, ki sestavljajo kranio-cervikalni sklep, ki vsebuje šest posameznih sklepov (sklepi glave). Ta del hrbtenice je zelo gibljiv in opravlja skoraj 50% gibanja v vratu (rotacija, fleksija-ekstenzija).






Spremembe biomehanike v tem delu zaradi blokiranja kraniocervikalnih sklepov in premikanja vretenc /C!,C1/ lahko povzročijo različne težave: vrtoglavico, omedlevice, slabo orientacijo v prostoru; lahko sprožijo zakrčenost določenih mišic vratu in s tem povzročajo slabo cirkulacijo in glavobol; lahko tudi vplivajo na držo in formiranje deformacij hrbtenice (kifoze, skolioze) in na koncu vplivajo na psihično stanje bolnika, pri otrocih pa na razvoj značaja in osebnostnih lastnosti.

Pet spodnjih vratnih vretenc (C3-C7) ima enako zgradbo kot torakalna in lumbalna vretenca; sestavljena so iz telesa in loka vretenca, iz trna, dveh prečnih izrastkov ter dveh zgornjih in dveh spodnjih sklepnih nastavkov. Vretenčni loki in telesa vretenc tvorijo kanal za hrbtenjačo in odprtine za živce. Anatomska posebnost vratnih vretenc so unkovertebralni sklepi "Luska"', ki zagotavljajo vratnemu delu stabilnost pri stranskem gibanju. Čez prečne izrastke vseh vratnih vretenc (od C7 do C1) potekata v posebnih kostnih kanalih dve arteriji vertebralis (leva in desna), ki prekrvavljujeta možgane. Arterji potekata blizu kostnih in tudi najbolj gibljivih in občutljivih struktur (sklepi, medvretenči diski) in sta opleteni z žilno-živčno mrežo kot nogavice.

Anomalije zgradbe so najbolj pogoste v območju sedmega vratnega vretenca, povečani prečni izrastki in drugo. Med drugimi anomalijami je treba omeniti še zaraščena vretenca in zoženi hrbtenični kanal. Stabilnost vratnih vretenc omogočajo vezi in mišice, ki opletajo vretenca.

Pri pregledu klinične slike je lahko ločiti spremembe, ki so povezane s pritiskom na cervikalne živce (mišičnotonusni, nevrodi-strofični, nevrovaskularni sindromi) in spremembe centralnega živčnega sistema zaradi kompresije hrbtenjače in žilno-živčne mreže arterijie vertebralis (vertebrobazni-larni sindrom).

Vzroki kompresije so lahko različni: degenerativne spremembe medvretenčne ploščice (hernija diska), kostni izrastki, tumor, zlomi, premiki vretenc, anatomske anomalije.

Pri vseh poškodbah vratu in pri pogosto ponavljajočih se bolečinah, zakrčenosti mišic v vratu, izžarevanju bolečine v glavo in roke je nujno potrebno rentgenološko slikanje vratnih vretenc hrbtenice.

Pri akutnih poškodbah vratu je potrebna imobilizacija hrbtenice in takojšnja hospitalizacija. Pri spontani bolečini (brez poškodb) je prav tako potreben rentgenološki pregled. Po izključitvi kontraindikacij, ki ne dovoljujejo določenih ukrepov (tumor, osteoporoza, hernija diska, nestabilni premiki vretenc), so posebne tehnike manualne terapije v povezavi z etapno (za določen čas) imobilizacijo (vratna opornica) najbolj učinkovita.

Vsi športniki, ki imajo kronične poškodbe zaradi naporne obremenitve vratu, potrebujejo redne preglede pri ortopedu in manualnemu terapevtu. Terapija bo odpravljala funkcionalne bloke in mišične napetosti ter omogočala stabilno biomehaniko vratne hrbtenice.

[marjan]

Zgradba hrbtenice
Bolečine v hrbtenici
Lajšanje bolečin
Vsakodnevna opravila
Redne vaje za hrbtenico
Vprašanja in odgovori
Živjenski slog
Zdravnik svetuje
Pravilni gibi
Počitek
Ali ste vedeli?
Povezave





Dobrodošli na www.hrbtenica.com

K oblikovanju teh strani nas je spodbudilo dejstvo, da ima skoraj vsak odrasel človek kdaj v življenju težave s hrbtenico. Na naslednjih straneh smo poskušali zbrati nasvete, ki pomagajo lajšati oz. odpravljati bolečine v hrbtenici, namenjene pa so tudi ljudem, ki se želijo tem težavam izogniti.

Zdravo hrbtenico brez bolečin, vam želi
uredništvo www.hrbtenica.com

Bolečine v hrbtenici in težave s hrbtenico so v naši sodobni družbi zelo pogosta nadloga. Dejansko približno od 60 do 90 odstotkov vseh Američanov - in tudi pri nas ni veliko drugače - vsaj enkrat v življenju doživi poškodbe hrbtenice. Polovica teh ljudi večkrat doživlja težave s hrbtenico, mnogi od njih se morajo zateči celo k operacijam in pri kakšni desetini postanejo težave s hrbtenico kar kronične. Stroški družbe zaradi izgubljene produktivnosti in stroškov zdravljenja gredo v milijarde, toda še višjo ceno pravzaprav plačujejo tisti ljudje, ki so izgubili svojo sposobnost za sodelovanje pri dejavnostih, v katerih sicer najbolj uživajo. Problemi s hrbtenico lahko onemogočajo najrazličnejše
rekreacijske dejavnosti, v najhujših primerih lahko težave s hrbtenico onemogočajo celo oblačenje.Kljub vsemu temu ljudje večinoma mislijo, da je zdravje njihove hrbtenice nekaj, kar jim je dano vnaprej in za zmeraj in se ne zavedajo nevarnih gibov, s katerimi hrbtenico izpostavljajo iz dneva v dan. Skoraj
vse, kar počnemo, zahteva tudi sodelovanje hrbtenice in težave s hrbtenico so le redko rezultat posamezne dejavnosti ali nesreče. Do večine poškodb prihaja v teku let ali celo desetletij in so rezultat različnih dejavnikov - od tega, kako spite ali sedite, kaj jeste in do tega, kako se postavljate po robu emocionalnim stresom doma in na delovnem mestu.Toda ravno zato, ker je vsakdanje življenje polno
potencialnih nevarnosti zavašo hrbtenico, nikar ne mislite, da se ne morate več pripogibati ali dvigati bremen. Nasprotno: vaša hrbtenica je ustvarjena za gibanje, upogibanje, vrtenje. Gibanje v določenih mejah je zdravo za vašo hrbtenico, ker jo krepi, razteza, podmazuje in hrani.
Ključnega pomena je, da spoznamo, kje so mejetega varnega področja in da se naučimo živeti z njimi.Na naših spletnih straneh boste lahko našli veliko praktičnih nasvetov, kako zmanjšate tveganje za poškodbe in kako si olajšate manjše bolečine v hrbtenici. Kombinacija preventivnih ukrepov in enostavnih zdravil bo pomagala ohranjati zdravje vaše hrbtenice ali lajšati bolečine, nikakor pa ne more nadomestiti zdravnika, terapevta ali drugega strokovnega medicinskega osebja, kar navsezadnje niti ni naš namen. V naslednjih korakih boste izvedeli, kako morate ravnati v primeru težjih poškodb hrbtenice.





Vaše pripombe in komentareje nam sporočite na: info@hrbtenica.com

[marjan]

POPOVIČ JANKO
dr.med, prof. dr. sci. ORTOPED SVETUJE

Človek tretjino življenja prespi. Spanje regenerira organizem, vrača vitalnost, lepoto, sposobnost koncentracije in spomina, z eno besedo zdravje. Zato je razumljivo stremljenje k idealnemu ležišču, kajti v postelji se rojevamo in umiramo, v njej se ljubimo, počivamo, okrevamo in lenarimo.
Odgovori na vprašanje, zakaj je pravilno ležišče pomembno za preventivo in zdravljenje hrbteničnih težav, iščimo predvsem v zgradbi in poznejših spremembah na hrbtenici. Hrbtenica je elastična sklepna palica, sestavljena iz verige vretenc: v vratni jih je 7, v prsni 12 in v ledvenem predelu 5. Temu sledita križnica in trtica. Gledano s strani, ima hrbtenica obliko črke S. Na njej se loči vratna vbočenost (lordoza), prsna izbočenost (kifoza) in ledvena vbočenost (lordoza). Trdnost ji dajejo vezi in mišice, s katero tvorijo celoto. Pokončna drža človeka predstavlja za hrbtenico povečano obremenitev glede na ostale štiri nožne vretenčarje. S tem lahko obrazložimo, zakaj je hrbtenica človeka v primerjavi z ostalimi štirinožci izpostavljena večjim okvaram.



Med vretenci leži medvretenčna ploščica (diskus). Danes menimo, da so glavni vzrok bolečinam v hrbtenici degenerativne spremembe medvretenčnih ploščic in posledice le-te.Normalno imamo 23 diskusov. Najbolj izpostavljeni degenerativnim spremembam so diskusi v spodnjem delu ledvene hrbtenice in spodnjem delu vratne hrbtenice, torej tam, kjer je hrbtenica tudi najbolj gibljiva. Sodimo, da je vzrok bolečin v hrbtenici v 90-ih odstotkih ali celo pri nekaterih avtorjih tudi do 97 odstotkov degenerativnih spremembah medvretenčnih ploščic in posledicah le-teh. Glavni vzrok degeneracije diskusa je pri človeku v predčasnem staranju zaradi slabe prehrane, saj diskus nima krvnih žil in se prehranjuje z difuzijo.
Pravih ukrepov za preprečevanje degeneracije diskusa ni. Degenerativne spremembe nastanejo praktično pri vsakem človeku v klinično vidnem (najpogosteje bolečine) ali nevidnem obsegu.
Za preprečitev degeneracije diskusa je pomembno tudi pravilno ležanje na pravilni podlagi, na pravilnem materialu, kot tudi pravilna doba ležanja. Med ležanjem in spanjem pride do sprostitve, vendar mora biti podlaga formirana tako, da je notranji pritisk v diskusu čim manjši in da se tak tudi obdrži. Kot so pokazale preiskave pritiska v diskusu, pomeni ležanje na hrbtu z ohranjenimi krivinami hrbtenice najmanjšo obremenitev za disk. Pri obračanju v postelji (človek se med spanjem obrne tudi do 40-krat), pa se mora takšna podlaga zopet spremeniti tako, da je pritisk ponovno enakomerno porazdeljen po celem telesu. Pomembno je, da je tudi material, na katerem ležimo, iz snovi, ki ne zadržuje vlažnosti, zadržuje pa toploto. Znano je, da v eni noči izgubimo tudi do enega litra tekočine. To tekočino (znoj) mora ležišče oz. zgornja prevleka ležišča v času ležanja vpiti. Preko dneva pa se mora ležišče osušiti, tako da zvečer ležemo v suho posteljo. Tem zahtevam dobro ustreza kakovostna vodna postelja.
Razširjeno mnenje, da mora biti postelja trda, je veljalo včasih, ko smo poznali samo vzmetnice in žimnice. Še posebej je preživeta ideja, da se v posteljo daje lesena deska. Danes velja, da je boljše kot trdo ležišče, takšno, ki se idealno prilagaja telesu in ga enakomerno podpira v vseh točkah. Temu dejstvu se najbolj približa vodna postelja.
Vodne postelje LECTUS odgovarjajo medicinskim zahtevam. Zato svetujemo ležanje in spanje na vodni postelji kot del preventive proti hrbteničnim težavam, nadalje pri hrbteničnih bolnikih s težavami v vratni, ledveni ter ostali hrbtenici, pri bolnikih, ki so prisiljeni dalj časa preležati v postelji in pri tistih, kjer se bojimo preležanin (starejši ljudje, slabo pokretni, po okvarah živčevja, paralizah in podobno).

Prof. dr. sci . Janko Popovič, dr. med.