ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

Presenetljiva moč ,,placeba,,




Ali je res mogoče, da se počutimo bolje preprosto tako, da vzamemo tabletko iz sladkorja ali se podvržemo namišljeni terapiji?

Če menite, da je, potem absolutno je mogoče. Placebo učinek je bil dokazan v nešteto študijah, objavljenih v prestižnih medicinskih revijah, in na veliko razočaranje farmacevtskih družb placebo pogosto deluje bolje kot draga in stranskih učinkov polna zdravila in nekateri operativni posegi.

Kako je to mogoče? Kako deluje placebo učinek?

Znanost o epigenetiki se zdaj intenzivno ukvarja s fenomenom placebo učinka in spontanega zdravljenja, ki do sedaj ni imel znanstvene podlage. Epigenetika preučuje spremembe v izražanju genov organizma, ki niso povezane s spremembami v zaporedju DNK. Predstavlja spoznanje, da lahko na izražanje genov vplivajo tudi dejavniki okolja brez da bi se pri tem moral spremeniti zapis DNK. Epigenetika dobesedno pomeni "nad geni."

In kaj je nad geni? Vaš um!

Eden od vodilnih znanstvenikov na področju raziskovanja biologije med telesom in umom, je Bruce Lipton. Naš um je sposoben ustvariti ali zdraviti bolezni, ker naše misli vplivajo na izražanje genov. Današnja "nova biologija" se prekriva z znanostjo zavesti in kvantne fizike in nam kaže, da imamo mi sami odločilen nadzor nad svojim življenjem, vključno s tem, kako čutimo bolečine, depresijo, anksioznost in celo našo sposobnost za premagovanje bolezni, kot je rak.

Še vedno ni jasno, kaj je tisto, kar povzroči ugoden odziv zdravljenja: ali običaj jemanja sladkornih tabletk ali pa preprosto sam ritual zdravljenja. Kakorkoli, študije kažejo, da če mislite, da ste prejeli zdravljenje in ste pričakovali, da bo to zdravljenje učinkovito, pogosto tudi res bo.

Kot je navedeno v članku v Scientific American: "V zadnjih desetletjih so potrdili učinkovitost različnih navideznih zdravljenj na skoraj vseh področjih medicine. Placebo učinki lahko nastopijo ne le iz zavestnega prepričanja v zdravilo, ampak tudi iz podzavestnih povezav med okrevanjem in izkušnjo zdravljenja. Tako pogojevanje uma lahko nadzira tudi telesne procese, ki se jih ne zavedamo, kot so imunski odziv ali sproščanje hormonov.''

Placebo učinek je znan že desetletja
Da placebo učinek deluje na lajšanje simptomov in bolezni, ni nič novega. Pred skoraj 50 leti, leta 1955, je anesteziolog Henry Beecher v The Journal of American Medical Association objavil dokument The powerful placebo. Bil je prvi, ki je opozoril na zelo realno dejstvo, da preprosto zaužitje tabletke ali prejemanje terapije (tudi če je navidezno) lahko pospeši proces zdravljenja. Po objavi tega dokumenta so celo spremenili ameriški zakon tako, da se za preizkušanje zdravil morajo uporabljati kontrolne skupine s placebom.

"Dvojno slepe, s placebom kontrolirane, randomizirane klinične raziskave," se še danes uporabljajo kot zlati standard. Da novo zdravilo pridobi odobritev s strani ameriškega Zveznega urada za hrano in zdravila (FDA), mora ''premagati'' placebo v vsaj dveh overjenih poskusih.

Kako uporabljati placebo učinek v lastnem življenju?

Če menite, da boste imeli koristi od nečesa, jih tudi boste imeli. In bolj ko se osredotočite na ta vaš namen, bolj boste ugotavljali, da lahko dosežete skoraj vsak rezultat, ki ga želite. Vendar pa obstaja ena zanka: najprej morate odpraviti morebitne čustvene blokade, ki vam stojijo na poti. To je lahko nejevera, da bo bolečina ali bolezen odšla, zamera, da imate bolečine, ali celo nezavedna želja do bolečine ali bolezni zaradi posebne pozornosti, ki jo boste pridobili iz nje.

Simptom na splošno ni problem. Simptom je le odraz problema. Torej, bolečine ali simptomi niso to, na lajšanje katerih bi se morali osredotočiti. Namesto tega morate priti do korena problema, ki se je začel v vaši glavi. Če preprosto odpravite bolečino brez ukvarjanja z njo povezanih čustvenih konfliktov, bo vaše telo manifestiralo drugo bolečino ali bolezen, da bi vam povedalo, da je nekaj narobe z vašim sistemom. To je za večino ljudi povsem nov način razmišljanja o zdravljenju. Vendar, če gledate na to v zvezi z energijo - bolečina je energija in vaš um je tudi energija - lahko vidite, kako eno neposredno vpliva na drugega.

Tehnika čustvenega osvobajanja / tehnika meridianskega tapkanja (EFT / MTT) je izjemno zmogljivo orodje, ki ga lahko uporabite, da pridete do korena svojih čustvenih konfliktov in za njihovo sprostitev. EFT je oblika psihološke akupresure, ki temelji na istih energetskih meridianih, kot se uporabljajo v tradicionalni akupunkturi za zdravljenje fizičnih in čustvenih tegob že več kot 5.000 let, vendar brez invazivnosti igel. Namesto tega se uporablja preprosto tapkanje z rokami za vnos kinetične energije na posebne meridiane na glavi in prsih, medtem ko razmišljate o vašem specifičnem problemu in izrekate kratke pozitivne afirmacije.



_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Na Robu Znanosti - - Sam svoj zdravnik


klikni za ogled video posnetka,..je v hrvaškem jeziku..!!!

http://www.youtube.com/watch?v=mrRmzlI0c-0

Placebo učinek

Placebo učinek je nespecifčen psihofiziološki učinek, ki ga povzroči placebo preko simbolnega pomena aplicirane terapije. Stanje pacienta se lahko ob uporabi placeba izboljša že zato, ker pacient izboljšanje pričakuje. Pričakovanje igra pomembno vlogo pri placebo učinku - bolj kot posameznik verjame v pozitivne učinke zdravljenja, bolj verjetno je, da bo občutil izboljšanje.[1] V 60.-ih letih 19. stoletja je bilo ugotovljeno, da placebo izkazuje tudi merljive fiziološke učinke. V primeru, ko so preiskovanci mislili, da so vzeli poživilo, se jim je pospešil srčni utrip in povišal krvni tlak. Učinek placeba je bil nasproten v primeru, ko naj bi preiskovanci vzeli uspavalo. Še danes ostaja veliko vprašanj o medsebojnem vplivu psiholoških in fizioloških mehanizmov, ki prispevajo k placebo učinku, neodgovorjenih. Današnje tehnike slikanja možganov odpirajo vrata teoriji, ki pravi, da posameznikov način razmišljanja in njegova prepričanja ne vplivajo le na njegovo psihološko stanje, temveč da lahko tudi povzročijo dejanske biološke spremembe v telesu.[2] Besedna zveza placebo odziv (ang. placebo response) se navadno uporablja kot merilo za kvantifikacijo placebo učinka v kliničnih študijah.[3] Hróbjartsson in Gøtzsche sta pred leti objavila rezultate študije, ki so v nasprotju s trenutnim splošnim mnenjem o moči placebo učinka. Raziskovalca sta analizirala vseh 156 kliničnih študij, v katerih so zdravljenje primerjali s skupino, ki je prejemala placebo, in nezdravljeno skupino. Zanimalo ju je, ali je v placebo skupini prišlo do pomembnega izboljšanja v primerjavi z nezdravljeno skupino. Ugotovila sta, da v študijah, kjer so izzid opredelili kot izboljšano ali neizboljšano stanje, ni bilo statistično pomembne razlike med obema skupinama. Tudi v primerih, kjer so preiskovali objektivne izzide (npr. krvni tlak), ni bilo signifikantnega placebo učinka. Slednjega so opazili le v študijah, kjer so pacienti sami poročali o tem, ali se je stanje izboljšalo ali ne. Raziskovalca tako poročata, da nista našla dokazov o močnem učinku placeba


Mehanizem delovanja

Splošno je sprejeto, da mora za nastop placebo učinka, pacient verjeti v učinkovitost zdravila oz. terapije. Tako razmišljanje ni nujno pri uporabi zdravilnih učinkovin, kjer bo do učinka prišlo ne glede na odnos pacienta. Vprašanje, zakaj in kako nastane placebo učinek, ni le teoretične narave, temveč je močno vpleteno v klinično prakso in eksperimentalno vrednotenje terapevtskih posegov. Predlaganih je bilo več hipotez za razlago placebo učinka. Čeprav je njihov predmet poudarka lahko različen, se med sabo ne izključujejo.


Teorija pričakovanja

Teorija pravi, da pacientova pričakovanja in prepričanost v pozitiven rezultat sprožijo placebo učinek. Specifična pričakovanja, ki so povezana z znanjem o pričakovanem zdravilu, načinu njegovega dajanja in zdravljeni bolezni, naj bi bila neposredno povezana s placebo učinkom.[5] Moč pričakovanja je bila prikazana v številnih raziskava. V eni izmed njih so preiskovancu v vse štiri okončine subkutano (podkožno) injicirali alkaloid kapsaicin, ki povzroča žgoč občutek bolečine. Specifično pričakovanje analgezije so spodbudili z aplikacijo placebo kreme na enega od prizadetih delov, ob tem pa je bilo preiskovancem rečeno, da je v kremi močan lokalni anestetik. Preiskovanci so občutili zmanjšanje bolečine le na tretiranem delu, drugje pa sprememb v občutju bolečine ni bilo.



Klasično pogojevanje

Teorija predvideva, da je placebo učinek pogojni refleks zaradi ponavljajočih se asociacij med pogojnim dražljajem (nevtralna komponenta npr. barva ali oblika učinkovitega zdravila) in brezpogojnim dražljajem (aktivni element, ki sproži terapevtski odziv). Na primer, bolniki z migrenami, ki navadno vzamejo aspirin (brezpogojni dražljaj) za odpravo bolečine (brezpogojni odziv), lahko barvo, obliko, celo okus tablete (pogojni dražljaj) povežejo z zmanjšanjem bolečine. Če bodo po večkratnih takih asociacijah prejeli placebo (po obliki in barvi enak aspirinu) ter navodilo, da jemljejo aspirin, se bo bolečina lahko resnično zmanjšala (pogojni odziv). Druge pogojne dražljaje lahko predstavljajo tudi injekcijske brizge, stetoskopi, bolnišnice, zdravniki... Če so ti večkrat asociirani z brezpogojnimi dražljaji, kot je npr. učinkovita terapija, lahko izzovejo klinično izboljšanje tudi, kadar so pacientu predstavljeni posamezno


Terapija

Placebo učinek predstavlja večji ali manjši delež v vsaki uspešni terapiji. V primerjavi z odsotnostjo zdravljenja ima placebo signifikantno večji učinek, ki pa je seveda signifikantno manjši od specifično delujočega zdravila. Vprašanje, ali je terapija s placebom sploh etična, ostaja odprto. Placebo učinka po mnenju številnih znanstvenikov ne gre enačiti s spontanim izboljšanjem simptomov (ozdravitvijo), čeprav se domneva, da v obeh primerih potekajo podobni biokemični procesi. Pri spontani ozdravitvi organizem odstrani bolezen brez znane zunanje pomoči. Pri placebo učinku zunanji vplivi vzpodbudijo telo in povečajo moč zdravljenja. Tej teoriji nasprotuje mnenje, da je placebo učinek le posledica spontane remisije, naravnega nihanja simptomov in subjektivnega vpliva na rezultate s strani pacienta in zdravnika.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Placebo je lahko dodatni psihološki zdravilni učinek

Video v Slo. !!!

http://www.kvarkadabra.net/article.php/Kreft-Placebo-predavanje


prof. dr. Samo Kreft, mag. farm., Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Kaj je placebo?

Placebo je »prazno« zdravilo, ki ne vsebuje nikakršnih zdravilnih učinkovin, česar pa posameznik ne ve. Dogaja se, da tako navidezno zdravilo različno dolgo učinkuje in zmanjšuje ali celo odpravi bolečine. Včasih pride pri zdravljenju s placebom celo do prehodnega izboljšanja laboratorijskih testov, ki označujejo npr. revmatično vnetje, kar je še težje razložiti.

Že dolgo časa poznamo precej nenavadno dejstvo, da je prav med revmatiki približno 30 % takih, pri katerih ugotavljamo t. i. »placebo učinek« na bolečino.

POMNITE!
Fenomen placebo učinka ostaja torej precejšnja neznanka, saj ga doslej niso znali povsem razjasniti. Prav gotovo pa gre placebo učinku v veliki meri pripisati tudi »uspešnost« zdravljenja zdravilcev in ga torej večina le-teh – verjetno bolj nezavedno kot zavedno – s pridom izkorišča. Posamezniki pa se seveda tega dejstva običajno ne zavedajo in slepo verjamejo, da jim pomagajo metode in postopki zdravilca.

OPOZORILO!
Trgovci ponujajo in oglašujejo tudi bakrene zapestnice, ogrlice, kozmodiske in podobne izdelke, ki so pogosto zelo dragi, pa si jih revmatiki, ki običajno niso premožni, zaradi privlačnih in obetavnih oglasov, tudi kupijo. Težko ali celo nemogoče je razložiti njihov zdravilni učinek. Lahko se seveda zgodi, da so ti pripomočki nekaj časa učinkoviti, zlasti pri tistih, ki slepo in zelo trdno verjamejo v njihovo koristno delovanje.


Kakšen je placebo učinek pri bolečini?

Bolečina je obvezna spremljevalka večine revmatičnih bolezni. Njeno odpravljanje je dostikrat zelo zahtevno in odvisno od raznih dejavnikov. Vsak jo namreč doživlja po svoje in se nanjo različno odziva. Na pojavljanje in intenzivnost bolečine vplivajo torej številni psihološki, socialni in kulturni dejavniki. Bolečino zdravimo predvsem z različnimi zdravili, včasih pa tudi z drugimi postopki (brez zdravil).



Placebo se pretvarja, da je zdravilo, bi lahko na kratko opisali. Največkrat ga sestavlja škrob ali mlečni sladkor, pojavlja se v obliki tablete ali ampule.
Placebo uporabljajo predvsem v klinične namene pri testiranju zdravil. Ljudje oziroma pacienti, ki sodelujejo v raziskavah morajo biti seznanjeni z možnostjo, da morda ne bodo dobili pravega zdravila. In statistike kažejo, da naj bi placebo deloval pri približno 30 odstotkih pacientov. Vidite, kako močna so naša lastna prepričanja!
Tisti ljudje namreč, ki vedo, kakšen učinek da določeno zdravilo, lahko podzavestno vplivajo oziroma sprožijo delovanje zdravila. Med mnogimi teorijami o učinku placeba, obstaja tudi teorija skeptikov, ki trdijo, da efekt placeba sploh ne obstaja, temveč, da gre le za proces naravnega zdravljenja telesa.
Kljub vsemu pa znanost pozna mnogo primerov, ko telo dejansko začne v možganih sproščati endorfine, telesu lastne snovi, ki lajšajo tegobe. Te spremembe je možno celo izmeriti.
_________________
Lep pozdrav
Marjan