ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

Bolečina



Bolečina je lahko opozorilo


Bolečina je odziv telesa na bolezen ali poškodbo. Čeprav je neprijetna, ima svojo vlogo. Je opozorilni znak, da je z nami nekaj narobe. Ko občutimo bolečino, se namreč poskušamo izogniti dejavniku, ki nam jo povzroča.

Fiziološka bolečina ima obrambno in opozorilno vlogo. Kadar postane kronična in nas ovira v vsakdanjem življenju, pa gre za patološko bolečino.

Ljudje se na bolečino različno odzivamo. Kako jo občutimo, je odvisno od teže in obsega poškodbe, pa tudi od našega psihofizičnega stanja in našega dojemanja bolečine.

Ne prezrite!

Bolečino je treba zdraviti, tudi ko je posledica bolezni, saj to pomaga k hitrejšemu okrevanju.

Kako opisati bolečino?
Bolečin je več vrst, zato jih opišemo na različne načine. Včasih imamo hud glavobol v predelu senc, ki traja kratek čas. Drugič občutimo krčevito bolečino nekje v trebuhu, vendar še sami težko povemo, kje natančno nas boli. Zaradi poškodbe se lahko pojavijo bolečine v kolenu. In še bi lahko naštevali.

Nekaj napotkov, kako opisati bolečino

Kje boli?
Bolečino lahko občutimo na različnih delih telesa. Somatska bolečina izvira iz zunanjih delov telesa (iz kože, mišic, sklepov), visceralna pa iz notranjih organov.

Kako dolgo boli?
Bolečina, ki traja malo časa, je akutna. Največkrat jo povzročajo poškodbe ali vnetja. Ko se vnetje pomiri ali rana zaceli, tudi bolečina izgine. Kadar pa traja dolgo, celo ko vzroka zanjo ni več, gre za kronično bolečino.

Zakaj je dobro poznati svojo bolečino?
Spremljanje bolečine vam bo pomagalo, da jo boste bolje spoznali in se ji tako mogoče izognili. Tudi zdravnik bo želel vedeti čim več o vaši bolečini, da vam bo lahko priporočil ustrezno zdravljenje.
Pri tem vam lahko pomaga dnevnik bolečine.

Marsikatere bolečine lahko zdravite sami
Sami lahko zdravite blage do zmerne akutne somatske bolečine.

Izberite metodo zase:
fizioterapijo ali kiropraktiko, masažo, akupunkturo, obvladovanje stresa, zdravila analgetike, druge vrste zdravil (npr. antidepresive, mišične relaksante; skupaj z analgetiki lahko bolje nadzorujejo bolečino). Preizkusite lahko več različnih možnosti, da ugotovite, katera vam najbolj ustreza.


Ne prezrite!
Če je bolečina huda, dolgotrajna ali izvira iz notranjih organov, vam priporočamo obisk pri zdravniku.

Zakaj začne boleti?

Vzrokov za bolečino je več:
bolezni, poškodbe, operacije, pritisk na živec, poškodba ali prekinitev živca (ob poškodbi ali pri operaciji). Včasih vzroka ne poznamo.
Različni dražljaji (npr. ureznine, udarci, zlomi kosti) povzročijo draženje receptorjev za bolečino. Dražljaj se od teh receptorjev po živčnih vlaknih prenese v možgane. Takrat zaznamo bolečino.
Na mestu draženja se začnejo sproščati tudi lokalni vnetni dejavniki. To so molekule, ki dodatno dražijo nociceptorje. Pravimo, da se boleče mesto razboli. Nekateri dejavniki (npr. prostaglandini) sodelujejo tudi pri nastanku bolečine in vnetja.
Živčevje ne deluje vedno pravilno. Kadar ni jasnega izvora bolečine, telo pa kljub temu sporoča možganom, da je nekje poškodba, govorimo o nevropatski bolečini.

V lekarno po analgetike


Bolečin je več vrst, zato jih opišemo na različne načine. Včasih imamo hud glavobol v predelu senc, ki traja kratek čas. Drugič občutimo krčevito bolečino nekje v trebuhu, vendar še sami težko povemo, kje natančno nas boli. Zaradi poškodbe se lahko pojavijo bolečine v kolenu. In še bi lahko naštevali.


Če je bolečina huda, dolgotrajna ali izvira iz notranjih organov, vam priporočamo obisk pri zdravniku.




V lekarno po analgetike
Zdravilo za lajšanje bolečin imenujemo analgetik. Ime izhaja iz grščine in pomeni »brez bolečine«.

Analgetikov je več vrst. Za samozdravljenje so primerni samo tisti, ki so namenjeni za lajšanje blagih do zmernih bolečin, njihovi neželeni učinki pa so redki in blagi.

Najpogosteje uporabljeni analgetiki za samozdravljenje spadajo v skupino nesteroidnih antirevmatikov (NSAR). To so zdravila s protibolečinskim (analgetičnim), protivročinskim (antipiretičnim) in protivnetnim delovanjem.

Nesteroidni antirevmatiki preprečujejo nastanek prostaglandinov, tj. molekul, ki v celici sodelujejo pri različnih procesih, tudi pri nastanku bolečine in vnetja.

Kot vsa zdravila lahko tudi nesteroidni antirevmatiki povzročijo neželene učinke, najpogosteje v prebavilih in ledvicah. Pogostost neželenih učinkov je odvisna od odmerka. Če želite zmanjšati tveganje, da se bodo pojavili, je priporočeno, da čim krajši čas jemljete najmanjše še učinkovite odmerke.

Oglejte si primerjavo nekaterih učinkovin analgetikov.


Vrste bolečin

Bolečine delimo po različnih sodilih v več vrst:

Glede na fiziološko vlogo poznamo:

fiziološko bolečino - to je bolečina, ki ima obrambno in opozorilno vlogo;
patološko bolečino - to je vsaka kronična bolečina in ovira posameznika v vsakodnevnem življenju.


Glede na trajanje ločimo:
akutno bolečino - ki se pojavi zaradi tkivne poškodbe in izzveni po prenehanju bolečinskega dražljaja;
kronična bolečina - dolgotrajna bolečina, ki postane neodvisna od bolečinskih dražljajev.


Glede na lokalizacijo ločimo:
somatsko bolečino - to je povrhnja bolečina, najpogosteje v koži;
visceralno bolečino - bolečina, ki jo čutimo v notranjih organih.



Glede na nastanek poznamo:
nociceptivno bolečino - nastane zaradi vzdraženja nociceptorjev;
nevropatska bolečina - nastane zaradi poškodbe živca z bolečinskim nitjem;
psihogena bolečina - za zaznavo tovrstne bolečine ni moč odkriti telesnega vzroka.


Posebni vrsti sta še:

prenesena bolečina - je bolečina, ki sicer izvira v notranjem organu, občutimo pa jo kot slabo lokalizirano bolečino na površini telesa (na primer pri angini pektoris bolečina v vratu);
projicirana bolečina - gre za neposredno draženje bolečinskih vlaken, kar izzove zaznavo bolečine v perifernem predelu, ki ga dotični živec oživčuje.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Bolečine v sklepih


Najpogosteje so vzrok za bolečine v sklepih poškodbe, preobremenitve in revma. Poleg bolečine se lahko pojavi otekanje sklepov, v hujših primerih pa tudi podplutba.

Zvin – natrganje sklepnih vezi in sklepne ovojnice
Zvin nastane zaradi pretiranega giba ali zaradi giba v nepravilno smer.

Pri blagem in zmernem zvinu je sklep občutljiv za dotik in predvsem pri premikanju boleč. Pojavi se blaga oteklina. Kadar je zvin zmeren, imamo pri opiranju na sklep občutek nestabilnosti.

Pri hudem zvinu je sklep boleč in zelo otekel, nanj se ne moremo opreti. Na prizadetem mestu je koža bleda, zaradi krvavitve se lahko pojavi podplutba. Poškodbo težko ločimo od zloma ali izpaha.

Nasvet: Kako proti bolečinam v sklepih

Marsikaj lahko storite sami.

Kadar so bolečine v sklepih posledica prevelikih in ponavljajočih se obremenitev, morate mirovati in se izogibati dejavnostim, ki bolečine okrepijo.
Na boleče mesto položite hladen obkladek, kar preprečuje otekanje sklepov in nastanek modrice ter blaži bolečine.

Kasneje poškodbo ogrevajte, saj s tem povečate prekrvitev poškodovanega tkiva.
Tako tkivo dobi več hranilnih snovi in kisika, zato se lahko hitreje obnovi.
Zelo vam lahko pomagajo tudi analgetiki, saj s svojim delovanjem omilijo bolečine, hkrati pa zmanjšajo vnetje.

Delajte vaje, ki vam jih svetuje fizioterapevt. Z njimi pospešite krvni obtok in s tem zdravljenje.
Zmanjšanje telesne teže olajša bolezenske simptome, izboljša gibljivost sklepov in ugodno vpliva na splošno počutje.
S telesno vadbo okrepite mišice ter povečajte čvrstost sklepa in njegovo gibljivost.

Obisk pri zdravniku je nujen, kadar:

je bolečina ali oteklina huda,
v sklepu poka,
ne morete premikati ali obremeniti poškodovanega sklepa,
sumite, da gre za pretrganje mišice ali zlom kosti,
bolečino spremlja zvišana telesna temperatura, odrevenelost ali občutek mravljinčenja,
je prizadeti predel topel in rdeč,
bolečina ne mine kljub ukrepom samopomoči.





------------

Preobremenitev mišic

Vzrok Mišične bolečine so posledica revmatizma v samo 10% primerov, dosti pogosteje pa se tovrstne težave pojavljajo zaradi prevelikih naporov, napačne telesne drže, stalne preobremenitve mišic ali lažjih poškodb. Bolečine v hrbtu in vratu ali ramenih in rokah ter različne mišične bolečine in mišični krči so torej pogosto znak prevelike obremenitve mišičnega tkiva ter nastanejo zaradi slabe prekrvavitve in nezadostne oskrbe mišičnih celic s kisikom.



Znaki Bolečine v hrbtu:
Bolečine v spodnjem delu hrbta in v križu, lumbago ali išias se pojavijo nenadno, skupaj s krčem v hrbtnih mišicah.

Bolečine v vratu:
Zatrditev mišic in boleči krči v vratnih mišicah, ki pogosto povzročijo glavobol in otrdel vrat.

Bolečinski sindrom v rami in roki:
Bolečine v ramenu so prisotne tudi pri ležanju. Gibljivost rame je zmanjšana.

Mišične bolečine:
Povzroča jih prevelika obremenitev mišic z nakopičenjem kristalov mlečne kisline v mišicah. Tudi majhne natrganine v mišičnem tkivu lahko povzročajo bolečine in začasno zmanjšanje gibljivosti.

Sklepne bolečine:
Lahko nastanejo kot posledica virusnih okužb in se pogosto pojavijo pri gripi, kjer se mišične in sklepne bolečine razširijo po vsem telesu.



Zdravljenje Osnovni cilj:
Odpraviti je treba nezadostno oskrbo s kisikom in izboljšati prekrvavitev tkiv.

Fizikalna terapija:
Izboljšajte gibljivost s telovadnimi vajami, plavanjem, vajami za raztezanje in masiranjem. Boleči predel grejte z oblogami in se namakajte v sproščujočih kopelih. Izboljšajte mišično presnovo z uporabo posebej za to namenjenih mišičnih gelov, tekočin in pršil, ki prodirajo globoko v mišično tkivo. Pozorni bodite na primeren, fiziološki položaj telesa pri spanju in na pravilno držo telesa (predvsem vratu) pri delu, vožnji ali dvigovanju težkih bremen.



Nasvet

Če bolečina traja dlje kot 7 dni in če opazite nenaden pojav motenj avtonomnega živčevja (hladnost in odrevenelost dlani ali stopal, tresenje, težave z dihanjem), pa tudi če imate hude bolečine v ramenih ali kolkih oz. v medenici, se posvetujte s svojim zdravnikom.


Obstajata dve vrsti sklepnih bolečin in vsaka od njiju ima drugačen vzrok, zato ju tudi drugače zdravimo:

Degenerativne bolezni sklepov (artroza, spondiloza)

Vzrok
Obraba hrustanca v kolenskem in kolčnem sklepu ter v sklepih hrbtenice. S staranjem hrustanec vedno bolj izgublja svojo elastičnost ter postane fibrozen in tanjši. Te težave lahko dodatno poslabša stalna preobremenjenost sklepov, pa tudi dvigovanje težkih bremen ali napačna telesna drža.



Znaki
Obrabljen hrustanec lahko povzroči boleče vnetje v sklepih, to pa vodi do preobremenitve mišic. Človek zato zavzame zaščitno držo, da bi razbremenil prizadeti sklep, to pa vodi do nezadostne oskrbe hrustanca s prepotrebnimi tekočinami. Za artrozo je torej značilna bolečina na začetku dneva, ki se v teku dneva postopoma zmanjšuje.



Zdravljenje Osnovni cilj:
Izogibati se je treba preobremenitvam in stalnim pritiskom, v primeru prevelike telesne mase pa naj bolnik shujša.

Fizikalna terapija:
Uporabite katero od metod za zmanjšanje pritiska na sklepe, na primer vodno gimnastiko ali plavanje. Boleči predel grejte z oblogami in masirajte predel okoli sklepa, da se bodo mišice čimbolj sprostile.

Prehrana:
Prednost dajte zelenjavnim živilom, ker ta ugodno delujejo na prepustnost tkiv, in zmanjšajte uživanje maščob in živalskih beljakovin.

Lajšanje bolečin:
Na boleče mesto nanesite katerega od gelov za izboljšanje prekrvavitve, ki vsebuje tudi učinkovine za lajšanje bolečin, saj bodo te delovale lokalno na mestu nanosa in ne bodo imele neželenih učinkov. Napade hudih bolečin zdravite s salicilatnimi analgetiki.



Nasvet
Če bolečina traja več tednov ali če izžareva iz hrbtenice navzdol po nogi, se posvetujte s svojim zdravnikom. Peroralne analgetike uporabljajte previdno in le za kratkotrajno lajšanje bolečin!


Vnetne bolezni sklepov (artritis, poliartritis, spondilitis)

Vzrok Vnetje nastane zaradi motenj delovanja imunskega sistema in se samodejno obnavlja in ohranja.



Znaki
Vnetje sklepov se razvije postopoma in se deloma razširi po vsem telesu, včasih pa se pojavlja tudi v napadih. Sklepi postanejo vidno otečeni, vnetje pa spremljajo hude bolečine. Značilna je jutranja okorelost, ki traja nekaj časa.



Zdravljenje Fizikalna terapija:
Nadzorovana fizikalna terapija je zelo pomembna. Grejte boleči predel in se namakajte v kopelih, ki spodbujajo prekrvavitev.

Prehrana:
V vaši prehrani naj prevladujejo polnozrnat kruh in žitarice ter živila iz zelenjavne skupine. Uživajte malo maščob in nič soli.

Kako zavreti izbruhe akutnega vnetja:
Lokalno hladite prizadeti predel in uporabljajte gele in obliže za lajšanje bolečin. Lahko jemljete tudi salicilatne analgetike, a samo začasno.



Nasvet

Če bolečine spremlja zvišana telesna temperatura ali če trajajo dlje časa, se posvetujte s svojim zdravnikom.



Športne poškodbe

Vzrok
Nezgodne športne poškodbe lahko razdelimo na tri skupine:

1. Mišične poškodbe
Mišični krči, zatrditev mišic in mišične bolečine najpogosteje povzroča intenzivna obremenitev določene mišične skupine.

2. Poškodbe obsklepnih vezi in kit
Izvini ali izpahi ter nategnitev vezi ali kit nastanejo kot posledica hitre preobremenitve vezi in kit ob sklepih.

3. Vnetje kit in pokostnice
Draženje pokostnice je posledica naglega udara sile, na primer udarca ali trčenja, medtem ko je vnetje kit posledica preobremenitve, pritiska ali napačne tehnike izvajanja vaj.



Znaki
Vse poškodbe povzročijo lokalne bolečine. Te so opozorilni znak, da je treba prizadeti del manj obremenjevati. Za mišične poškodbe je značilna splošna bolečina, ki se pojavi, ko je predel preobremenjen, pogosto pa jo spremlja tudi zmanjšana gibljivost. Mesto poškodbe vezi ali kit zlahka določimo in pogosto jih spremlja otekanje ter občasno tudi podplutba. Funkcija sklepa je zmanjšana. Boleče vnetje pokostnice in kit se pokaže v obliki otekanja, pordelosti, občutka vročine ter prasketajočih zvokov ob obremenitvi.



Zdravljenje Zapomnite si kratico PELK - počivanje, elevacija, led, kompresija.

Z drugimi besedami: poškodovani ud mora mirovati in mora biti dvignjen (elevacija). Mesto poškodbe tudi hladite, da ustavite krvavitev, odpravite bolečine in zmanjšate otekanje. Uporabite kompresijo.

Neposredno po poškodbi je treba prizadeti ud močno hladiti s pomočjo leda, zavitega v brisačo, ali hladilnega pršila, ki vsebuje tudi analgetične učinkovine. Potem začnite ud zmerno hladiti za 2 do 3 dni in na prizadeto mesto nanesite analgetični gel ali obliž. Če močne bolečine ne minejo, lahko lokalno zdravljenje dopolnite s peroralnimi antirevmatiki, ki imajo tudi analgetično delovanje. Peroralne preparate uporabljajte previdno!

Strokovnjaki s področja športne medicine se zdaj strinjajo, da daljše hlajenje ovira proces celjenja, zato je treba po dveh do treh dneh hlajenja preiti na uporabo antirevmatičnega gela, tekočine ali kreme, ki spodbujajo presnovo v prizadetem tkivu.

Pri poškodbah vezi ali kit je treba poškodovano mesto dodatno mehansko podpreti in zavarovati s trakom, da omejimo njegovo gibljivost.

Najboljšo preventivo športnih poškodb še vedno zagotovimo s pravilnim ogrevanjem mišic in sklepov pred kakršnokoli telesno vadbo. To dosežemo na primer z vajami za raztezanje, z lahkim tekom in podobnim.


Ewopharma d.o.o.

Ul. 24. junija 23
1231 Ljubljana - Črnuče

/ : +386 (0) 59 084840
: info@ewopharma.si

PERSKIDOL Klassic - Gel,
Dvojno delovanje: hlajenje / ogrevanje

PERSKIDOL Klassic - Gel, (( Proti bolečinam v sklepih, revmatskih obolenjih..,))


Faza 1:

PERSKINDOL Active zagotavlja ob nanosu takojšen in prijeten občutek hlajenja zaradi mentola, ki prodre v podkožje in stimulira receptroje za mraz.



Faza 2:

Začetni učinek hlajenja PERSKINDOL-a Active se spremeni v ogrevanje, ki je posledica delovanja skrbno izbrane kombinacije eteričnih olj. Ta esencialna olja vplivajo na povišanje lokalne temperature in povečanje krvnega obtoka ter aktiviranje celičnega metabolizma na mestu nanosa in okoli njega. Dvojni učinek hlajenja / segrevanja povzroča opazno sproščanje in umirjanje.


Pred in po športni ali katerikoli drugi fizični aktivnosti!

Pri nanosu PRED vadbo (aktivnostjo), PERSKINDOL Active pomaga sprostiti mišično napetost in preprečuje mišične krče, saj pospešuje krvno cirkulacijo v predelih nanosa.

Pri nanosu PO vadbi (aktivnosti),PERSKINDOL Active revitalizira utrujeno mišico in skrajša čas okrevanja, saj pospešuje krvno cirkulacijo tudi ko vi že počivate. Povečana krvna cirkulacija pomaga odstraniti v mišicah nabrano ”mlečno kislino“.

- PERSKINDOL Active ne masti in hitro prodira v kožo, ne da bi pri tem zamašil pore. Koža zato lahko nemoteno diha, kar odstrani možnost, da bi odvečna telesna toplota ostala ujeta in povzročila pregrevanje telesa, kar se pogosto dogaja pri uporabi različnih krem in mazil.


Uporaba:
Perskindol Active lahko uporabljamo večkrat dnevno tako, da ga vtremo na željeno mesto (hrbet, roke, noge, vrat, komolci, kolena, ramena, zapestja, stopala). V skladu s področjem uporabe in individualnimi željami se odločamo za PERSKINDOL Active Fluid oziroma PERSKINDOL Active Gel. PERSKINDOL Active Fluid je primeren predvsem pri uporabi na večjih površinah.



Opozorila:
Ni za obkladke.
Ne uporabljajte pri ranah ali pri poškodovani koži.
Shranjujte nedosegljivo otrokom.
Preprečite stik z očmi.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Bolečine v kolenu


Kolenski sklep tvorijo stegnenica, golenica in pogačica.

Nanje se vežejo številne mišice in vezi. Med gibanjem kolena pogačica drsi v plitvi vdolbini stegnenice.

Najpogostejši vzroki za bolečine v kolenu so:

obraba pogačice in hrustanca, kadar pogačica ni pravilno nameščena v svojem ležišču in pritiska na stegnenico in na med njima ležeči hrustanec,

artroza, poškodbe kolena (nateg, zvin, pretrganje kolenskih vezi, poškodbe sklepnega hrustanca),

vnetje kit in ovojnic zaradi prehudih in ponavljajočih se obremenitev kolena.
Boleče koleno lahko povzročijo tudi drugi dejavniki:

šibkost stegenskih mišic, ki povzroči neravnovesje sil ob pogačici,
ploska stopala,

prevelika telesna teža.






Kolenski sklep tvorijo stegnenica, golenica in pogačica. Pri krčenju štiriglave stegenske mišice se sila preko vezivnega tkiva (kite) prenese na pogačico, od tu pa na sprednji del golenice, ki ga s pogačico prav tako povezuje vezivno tkivo. Posledica je iztegnitev kolena. Med gibanjem kolena pogačica ves čas drsi v plitvi vdolbini stegnenice, zato je nujno optimalno prileganje. Če pogačica ni pravilno nameščena v svojem ležišču, ta med gibanjem kolena pritiska na stegnenico in med njima ležeči hrustanec. Posledica je obraba pogačice in hrustanca, kar izzove bolečino.
Bolečino v kolenu povzroči tudi degenerativno obolenje artroza ali osteoartritis kolenskega sklepa, ki je pogosto kronično revmatsko obolenje, predvsem pri starejših ljudeh. Za to obolenje je značilna obraba sklepnega hrustanca med stegnenico in golenico. Hrustanec izgubi enovitost, začne se drobiti, sčasoma se stanjša ali povsem izgine. Temu sledi povečana tvorba kosti in nastanek kostnih izrastkov. Pojavi se bolečina v kolenu pri obremenitvah, okorelost kolena zjutraj in po mirovanju ter zmanjšana gibljivost.

Vzroki bolečine v kolenu
Kaj lahko sami storimo proti bolečini v kolenu?
Obisk pri zdravniku je nujen ...
Vzroki bolečine v kolenu

Bolečina kolenskega sklepa v predelu pogačice ali pod njo je navadno posledica poškodb kolena in prevelikih obremenitev ali šibkosti stegenskega mišičja, ki povzroči neravnovesje sil ob pogačici. Zaradi tovrstnih bolečin najpogosteje trpijo mladi, še posebej športniki, ki se ukvarjajo s tekom, smučanjem, kolesarjenjem, igranjem nogometa ipd.
Prevelike in ponavljajoče se obremenitve kolena lahko povzročijo vnetje kit in njihovih ovojnic. Bolečina se pojavlja v sprednjem predelu kolena, predvsem pri hoji po stopnicah ali pobočju.

Bolečina v kolenu se pojavi tudi pri manjših poškodbah kit in vezi, kot sta nateg oz. zvin. Zelo huda bolečina in nestabilnost kolenskega sklepa pa sta znaka pretrganih kolenskih vezi ali poškodbe sklepnega hrustanca (meniskus). Bolečino prav tako povzročijo predhodne poškodbe kolena, ploska stopala ali prevelika telesna teža.

Vzroki za nastanek artroze ali osteoartritisa še niso povsem pojasnjeni. Prav gotovo imajo pri tem pomembno vlogo starost, biomehanični stres, ki poškoduje sklepni hrustanec in pod njim ležečo kost, ter biokemične spremembe hrustanca in sklepne ovojnice, vpleteni pa so tudi genetski dejavniki. Včasih se zaradi sproščanja posrednikov vnetja razvije sekundarno vnetje sklepne ovojnice, ki je sicer značilno za revmatoidni artritis, vendar je v tem primeru milejše in navadno omejeno le na en sklep.

Kaj lahko sami storimo proti bolečini v kolenu?
Če je bolečina v kolenu posledica prevelikih in ponavljajočih se obremenitev, jo lahko uspešno odpravimo z ukrepi samopomoči. S kolenom moramo mirovati in izogibati se moramo dejavnostim, ki bolečino še okrepijo. Prvi dan na prizadeto mesto vsako uro za 15 minut položimo leden obkladek. Postopek ponavljamo več ur. Naslednje dni dajemo obkladke vsaj 4-krat na dan. Da se izognemo ozeblinam, ledu ne smemo položiti neposredno na kožo, ampak ga zavijemo v kos tkanine. Koleno oskrbimo tudi s kompresijsko obvezo. Za dodaten protibolečinski in protivnetni učinek jemljemo zdravila za lajšanje revmatskih obolenj ali zdravila za lajšanje bolečin po poškodbah mišic in sklepov , ki so v lekarni na voljo brez recepta. Med spanjem ali počitkom koleno podpremo z blazino.

Pri revmatskih obolenjih kolena lahko le zdravnik postavi diagnozo in predpiše ustrezno zdravljenje. Debelost je poleg staranja, ki je pomemben fiziološki dejavnik tveganja za pojav artroze, najmočnejši pridobljeni dejavnik tveganja. Zato zmanjšanje telesne teže, predvsem zmanjšanje telesnega maščevja, olajša bolezenske simptome, izboljša gibljivost sklepov in ugodno vpliva na splošno počutje. Pomembna je tudi telesna vadba, s katero bolnik okrepi obsklepne mišice ter poveča čvrstost sklepa in njegovo gibljivost.

Obisk pri zdravniku je nujen:

ob nezmožnosti obremenitve kolena,
pri izraziti bolečini, ki je prisotna že ob mirovanju kolena,
kadar se v kolenu pojavi pokanje,
če smo v preteklosti že imeli poškodbo kolena,
če je sklep deformiran,
če bolečino spremljajo zvišana telesna temperatura, rdenje ali izrazito otekanje kolena, ali občutek topline okoli kolena,
če bolečino spremljajo otekanje, odrevenelost, občutek mravljičenja in če se v mečih pod poškodovanim kolenom pojavijo modrice,
če bolečina vztraja več kot tri dni kljub ukrepom samopomoči.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Bolečine v komolcu

V komolčnem sklepu se stikajo tri kosti - nadlahtnica, podlahtnica in koželjnica.

Vzroki za bolečine v komolcu so:

vnetje kit v predelu njihovih narastišč na kosti, kar je navadno posledica športnih preobremenitev (plezalski, golfski, teniški komolec),
okužba sklepa,
zvin,
revma.


Bolečine v rami

Ali ste vedeli?
Bolečine v rami so drugi najpogostejši problem, zaradi katerega športniki obiščejo zdravnika. Na prvem mestu so bolečine v kolenu.
Bolečine v rami imajo številne vzroke. Pogosto gre za posledico dogajanja v sklepu, lahko pa tudi za bolečino, ki se prenese iz drugih delov telesa (npr. iz vratu, glave, organov v prsni in trebušni votlini). Iz rame pa se bolečina lahko širi v nadlaht.
Bolečine v rami in gibljivost sklepa se poslabšajo, če ležimo na prizadeti rami, zlasti ponoči, ko se tega niti ne zavedamo.

Bolečine v kolku
Najpogostejši vzrok za bolečine v kolku je artroza.

Revma


Revmo spremljajo bolečine v sklepih, ki so najpogosteje posledica degenerativnih sprememb (artroza), redkeje pa vnetja (artritis). Povzročajo večjo ali manjšo togost telesa, otežujejo gibanje, pogosto jih spremljata tudi oteklina in bolečina v sklepih.

Spoznajte različne vrste revme.

Artritis – vnetje sklepa
Ali ste vedeli?
Revmatoidni artritis največkrat prizadene ljudi med 30. in 50. letom starosti. Pogosteje obolevajo ženske.

Artritis je vnetno revmatsko obolenje. Gre za avtoimunsko bolezen, za katero je značilno otekanje prizadetih sklepov, ki ga spremljajo bolečine, občutljivost in okornost, zlasti v jutranjih urah. Prizadeti predel je običajno topel in rdeč. Sčasoma lahko sklepi popolnoma otrdijo.

Artritis najpogosteje najprej prizadene majhne sklepe (prste rok in nog), kasneje lahko napreduje na gležnje, zapestja, kolena in komolce. Prizadene lahko tudi druge organe.

Artroza – obraba sklepa
Pri artrozi pride do postopne obrabe hrustanca in s tem do obrabe sklepa. Gre torej za degenerativno spremembo, ki je navadno posledica starosti, lahko pa nastane tudi zaradi preobremenitve sklepov. Najpogosteje prizadene hrbtenico, kolke in kolena.

Hrustanec z leti izgublja enovitost, začne se drobiti, sčasoma se stanjša ali povsem izgine. Temu sledita povečana tvorba kosti in nastanek kostnih izrastkov. Pojavijo se bolečine (predvsem) ob obremenitvah, jutranja okorelost sklepov, okorelost po mirovanju in zmanjšana gibljivost.

Včasih se zaradi sproščanja posrednikov vnetja razvije sekundarno vnetje sklepne ovojnice, ki je v nasprotju z vnetjem pri revmatoidnem artritisu omejeno na en sam sklep.

Vzroki za nastanek še niso povsem pojasnjeni.

Pomembno vlogo imajo:

starost,
biomehanični stres, ki poškoduje sklepni hrustanec in pod njim ležečo kost,
biokemične spremembe hrustanca in sklepne ovojnice,
genetski dejavniki.


Nasvet: Kako proti revmi

Pri revmi zdravnik postavi diagnozo in predpiše ustrezno zdravljenje. Zelo pomembna sta tudi izobraževanje in kompleksna rehabilitacija bolnika.

Pri zdravljenju sodelujejo bolnik, osebni zdravnik, zdravnik specialist in fizioterapevt.

Kaj lahko naredite sami?

Izogibajte se nepotrebnim gibom obolelih sklepov.
Redno delajte vaje, ki omogočajo
vzdrževanje idealne ali zmanjšanje prevelike telesne teže,
ohranjanje moči mišic,
nadzorovanje simptomov bolezni.
Izogibajte se športom, ki obremenjujejo sklepe (tenisu, teku, hoji po strmini). Priporočljivi so plavanje, kolesarjenje in krajši sprehodi z vmesnimi postanki.
Pri blagih bolečinah lahko vzamete analgetike, ki jih brez recepta dobite v lekarni.

Obisk pri zdravniku je nujen, kadar:
bolečina traja dalj časa in vam otežuje gibanje,
bolečino čutite tudi v mirovanju,
opazite otekanje udov in rdečino kože nad oteklino,
občutite mravljinčenje.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Glavobol in migrena


Ali ste vedeli?
Glavobol spada med deset najpogostejših težav, zaradi katerih bolniki obiščejo svojega zdravnika.


Pogosto je posledica delovanja kemičnih snovi (npr. alkohola in njegovih razkrojkov ter snovi, ki nastajajo pri presnovi v celicah in pri bakterijski presnovi) na možganske ovojnice.

Blag do zmeren glavobol lahko lajšate sami z analgetiki, ki jih brez recepta dobite v lekarni.

Obisk pri zdravniku je nujen:

pri nenadnem hujšem glavobolu,
pri zvišani telesni temperaturi, otrdelem vratu, bolečinah v ušesih, kožnih izpuščajih, zmedenosti, dvojnem vidu, vrtoglavici, slabotnosti, motnjah v ravnotežju, otrplosti in oteženem govoru,
pri hujšem glavobolu, ki ga spremlja okužba žrela ali dihal ali pa ga občutite v predelu sinusov,
pri poškodbah glave.


Tenzijski glavobol

Ali ste vedeli?
V devetih od desetih primerov glavobola gre za tenzijski glavobol. Vsaj občasno zaradi tenzijskega glavobola trpi 75 % ljudi. Občutite ga kot:
stiskanje okoli glave, napetost v predelu senc in čela, napetost obraza in vratu. Bolečina je navadno blaga ali zmerna, traja lahko več ur.


Zakaj nastane tenzijski glavobol?

Tenzijski glavobol je posledica:
fizikalnih vplivov (pomanjkanja spanja, lakote, mišične napetosti, slabe drže, preobremenjenosti oči), psiholoških vplivov (stresa, miselnega napora, jeze, občutka strahu), okoljskih vplivov (tobaka, nikotina, nekaterih vrst hrane – sira, čokolade, čebule, jajčevcev, nekaterih začimb, mastne hrane – in nekaterih dodatkov v prehranskih izdelkih).

Nasvet:

Kako proti tenzijskemu glavobolu Za lajšanje tenzijskega glavobola poleg zdravil priporočamo:

dovolj spanja, različne tehnike sprostitve, masažo vratu in ramen, telesno dejavnost, toplo kopel ali prho. Tako zmanjšate stres in čustveno napetost ter sprostite mišice.

Migrena

Ali ste vedeli?
Zaradi migrene občasno trpi od 10 do 20 % odraslih. Pri ženskah je dva- do trikrat pogostejša kot pri moških.
Bolečina je navadno tako huda, da onemogoča opravljanje vsakodnevnih opravil. Najpogosteje gre za utripajočo bolečino, ki se pojavi na eni strani glave. Kasneje se lahko razširi tudi na drugo stran. Glavobol postane izrazitejši ob telesnem naporu ali če se bolnik giblje.
Pred nastopom migrene približno 60 % bolnikov občuti t. i. opozorilne simptome (občutek strahu, depresijo, evforijo, razdražljivost, utrujenost, zaspanost, drisko, zaprtje, otrdel vrat, žejo in željo po hrani).
Traja lahko od nekaj ur do več dni.

Pogosto jo spremljajo:
občutljivost za svetlobo, zvoke ali začimbe, slabost in bruhanje. Pri 10 do 20 % bolnikov se pojavlja avra, ki običajno traja manj kot eno uro. Gre za nevrološko motnjo, ki povzroča:

motnje vida (madež v vidnem polju, moten vid, popolno slepoto na eno oko, pojavljanje svetlobnih pikic in zvezdic v vidnem polju), občutek otrplosti ustnic, obraza in rok, motnje govora, zvonjenje v ušesih.

Zakaj nastane migrena?

Migreno lahko sprožijo različni dejavniki:
izpostavljenost močni svetlobi ali hrupu, cigaretni dim, vremenske spremembe, hormonske spremembe pri ženskah (menstruacija, nosečnost, menopavza), pomanjkanje spanja, stres, nekatera živila (čokolada, sir), nekateri živilski dodatki (nitriti, nitrati, natrijev glutamat, aspartam), alkohol, kofein in nekatera zdravila.

Nasvet:

Kako proti migreni
Če je migrena blažja in se ne pojavlja pogosto, jo lahko zdravite sami z analgetiki, ki jih brez recepta dobite v lekarni. Vzeti jih morate takoj, ko začutite prve znake migrenskega napada.

Da pa se migrena sploh ne bi pojavila, priporočamo:
različne tehnike sprostitve, telesno dejavnost, izogibanje dejavnikom, ki povzročajo migreno.

Glavobol pri gripi in prehladu

Glavobol le redko spremlja prehlad, pogostejši pa je pri gripi.

Nasvet:

Kako proti glavobolu pri gripi
Glavobol pri gripi boste odpravili z analgetiki, ki jih brez recepta dobite v lekarni. Z njimi boste hkrati znižali tudi zvišano telesno temperaturo, ki navadno spremlja gripo.


Priporočam, da si ogledate ta VIDEO .. !

http://www.youtube.com/watch?v=EuKtbhqQHyw
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Bolečine v hrbtenici in križu



Ali ste vedeli?

Pri štirih odraslih osebah od petih se bolečine v hrbtu pojavijo vsaj enkrat v življenju.


Bolečina najpogosteje prizadene križ, pojavlja pa se lahko vzdolž celotne hrbtenice. Zaradi prisiljene drže nas pogosto boli tudi vratni del hrbtenice.

Bolečine v križu se občasno pojavljajo kar pri 25 % ljudi, starih od 30 do 50 let, njihovo pojavljanje pa s starostjo še narašča.

Bolečine v hrbtenici navadno niso posledica bolezni, ampak predvsem slabih navad (npr. slabe drže). Pogosto se še poslabšajo, ker jih ne jemljemo resno.

Kot bolezensko stanje se pojavlja pri okoli 5 % ljudi, ki imajo bolečine v hrbtenici.

Da bi razumeli, zakaj vas boli v predelu hrbtenice, je dobro poznati normalno zgradbo tega predela. Gre namreč za kompleksno strukturo, sestavljeno iz vretenc, medvretenčnih ploščic, hrbtenjače in živcev, ki iz nje izhajajo, ter različnih tetiv, vezi in mišic.

Vretenca omogočajo gibljivost hrbtenice, hkrati pa ščitijo hrbtenjačo, ki poteka v njihovi notranjosti.

Medvretenčne ploščice ležijo, kot pove že ime, med posameznimi vretenci. Vsaka ploščica je sestavljena iz zunanjega vezivnega obroča in notranjega želatinoznega jedra. Na zgornji in spodnji strani jo omejuje hrustančna plošča vretenca. Vloga medvretenčnih ploščic je zmanjševanje pritiska na hrbtenico. Jedro vsake ploščice zaradi obremenitve pritiska na zunanji obroč. Če je pritisk prevelik, se obroč lahko izboči ali celo poči. Takrat se jedro iztisne v hrbtenični kanal, kjer mehansko in kemično draži živčne strukture.

Vezi so močne strukture, ki mišice pritrjujejo na kosti. Vežejo se na vsa vretenca in obdajajo vse medvretenčne ploščice.

Živci omogočajo prenos zaznavanja različnih občutkov in premik mišic. Iz hrbtenjače izhajajo hrbtenjačni živci, ki oživčujejo različne dele telesa.

Za gibanje hrbtenice so odgovorne različne skupine mišic, ki se vežejo nanjo.

Zakaj nastanejo bolečine v hrbtenici?

Kratkotrajne bolečine, ki trajajo do šest tednov, so navadno posledica mehanskih vplivov, kot so:

slaba drža, dolgotrajno sedenje ali stanje v enakem položaju, nateg obhrbteničnih mišic in vezi, pretirane športne obremenitve, prevelika telesna teža, nosečnost. Kronične bolečine v križu pa se pojavijo pri:
vnetnih revmatskih obolenjih hrbtenice, izrabi ali zdrsu medvretenčne ploščice, zakostenitvi hrbteničnega kanala (spinalna stenoza), zlomu zaradi osteoporoze, boleznih notranjih organov, tumorjih in okužbah.


Nasvet:

Kako proti bolečinam v hrbtenici
Kadar začutite bolečine v hrbtenici, ne mirujte več kot dan ali dva. Pomembno je, da ne opustite telesne dejavnosti, s katero skrbite za primerno gibljivost in kondicijo. Zaradi mirovanja vam namreč pešajo mišice in kosti, bolečine lahko postanejo močnejše in težje začnete znova opravljati svoje naloge.


Pogosto obisk pri zdravniku ni potreben, saj si lahko pomagate sami:
s hlajenjem ali ogrevanjem obolelega mesta, z rednimi vajami za raztegovanje in krepitev hrbtnih mišic, z masažo. Če so bolečine blage, so na voljo analgetiki, ki jih brez recepta dobite v lekarni.


Da do bolečin sploh ne bi prišlo, upoštevajte nekaj nasvetov:
vzdržujte idealno telesno težo, pazite na pravilno telesno držo (stoje, sede, na delovnem mestu, v avtomobilu …), bremena dvigujte tako, da noge skrčite (ne dvigujte pretežkih predmetov), delajte vaje za raztegovanje hrbteničnih mišic. Več o tem lahko preberete v knjižici iz zbirke V skrbi za vaše zdravje.


Obisk pri zdravniku je nujen, kadar bolečine v hrbtenici spremljajo:

težave z odvajanjem vode in blata, omrtvelost okončin, presredka ali spolovila, nestabilnost v pokončnem položaju in težave pri premikanju nog, zvišana telesna temperatura, hujšanje. Prav tako je obisk pri zdravniku potreben, če:
bolečina postaja močnejša ali ne mine v 4 do 6 tednih, je bolečina zelo huda, se pojavi v mirovanju, vas zbuja iz spanja.

Bolečine v vratu

Bolečine v vratu so najpogosteje posledica dolgotrajnih obremenitev vratnega dela hrbtenice zaradi nepravilne drže, položaja pri delu ali stalne mišične napetosti. Iz vratu se lahko širijo v rame.

Redkeje so vzrok za bolečine v vratu športne poškodbe, ki nastanejo predvsem pri hitrostnih in kontaktnih športih (npr. smuk, motociklizem, borilni športi).



Nasveti za preprečevanje bolečin v hrbtenici

9 nasvetov za preprečevanje bolečin v hrbtu

1. Pregled pri zdravniku specialistu - Kakršnokoli akutno poškodbo mora pregledati zdravnik oz. kvalificiran terapevt. Če ta predlaga operacijo, si pridobite še drugo mnenje.

S pomočjo rentgenske slike se lahko izključijo razni zlomi, zdravnik pa vam mora natančno pojasniti:

•kaj je narobe z vami
•kaj morate storiti, da si olajšate bolečine
•katera dela ste še sposobni opravljati in
•česa ne smete delati.

2. Če trpite za kroničnimi bolečinami hrbta, upoštevajte nasvete iz točke

3. Za lajšanje bolečin si morate zagotoviti takojšnjo terapijo. Če tega ne naredite, se lahko akutne težave sprevržejo v kronične. To ne vpliva le na vaše življenje (spanje, spolni odnosi, prostočasne aktivnosti, raven energije in delovno produktivnost), temveč tudi na razvoj poškodb tkiva, posledica česar je še več bolečin v hrbtu. Na ta način zaidete v začaran krog bolečin v hrbtenici in križu.

4. Če dnevno veliko časa preživite sede za mizo, si zagotovite udoben, dobro prilagodljiv stol. Sedenje slabi spodnje hrbtne mišice, zato morate narediti dve stvari:

•Vsako uro naredite premor, vstanite in se sprehodite za 10 minut;
•Delajte vaje za krepitev hrbtnih mišic, da ohranite močne hrbtne in trebušne mišice. To vam bo vsaj malo odtehtalo celodnevno sedenje.
5. Če je vaše ležišče staro več kot 5 let, ga vrzite stran in si kupite novo, trdnejše ležišče. V nekaterih primerih lahko novo ležišče odpravi bolečine v hrbtu in vam poveča kakovost življenja, saj boste deležni globljega in mirnejšega spanca. In ko spite, nikoli, nikoli ne spite na trebuhu, saj to škoduje tako vašemu vratu, kot hrbtu.

6. Priporočljivo je, da na dan hodite vsaj 30 minut. S hojo razgibavate in sproščate hrbtne mišice. Hoja je edina aktivnost, ki zopet vzpostavi normalno delovanje med zadnjim vretencem (L5) in križem, na katerem to vretence sloni. To je za hrbet zelo dobro in vam lahko še dolgo lajša bolečine v hrbtenici.

7. Ne nosite težke aktovke. To vam bo deformiralo in povečalo bolečino v hrbtenici. Že samo sklanjanje in dvigovanje težke aktovke vam bo obremenjevalo hrbtenico ter povzročalo poškodbe in bolečine. Podobno se lahko zgodi, če imate majhnega otroka. Bodite zelo pazljivi, ko se hočete sklonite, da bi ga dvignili k sebi. Takrat raje počepnite, upognite kolena in se dvignite s pomočjo stegenskih mišic.

8. Karkoli že počnete, upognite kolena. To vam bo preprečilo preveliko naprezanje hrbta. Kolena rahlo pokrčite vedno, ko si umivate zobe, dvigate otroka, kup perila, vrečke s hrano ipd. To bo zmanjšalo pritisk na kito v podkolenskem zgibu – zadnji del stegenske mišice – posledica pa bo tudi manjši pritisk na vaš hrbet.

Na primer: če stojite in začutite, da boste kihnili, rahlo upognite kolena in si tako zavarujte hrbet ter medvretenčne diske.

9. Ljubite se! Bi ali ne bi? Seveda bi! Dobro vpliva tako na vas, kot na vašega partnerja. Vendar pazite, da oseba z bolečinami v hrbtenici vedno leži na hrbtu z blazino pod koleni. Tudi stranski položaj je dovoljen. Ta prepreči preveliko usločenost hrbta v kritičnih trenutkih.

Ljubljenje ohranja povezanost, nežnosti po ljubljenju pa sproščajo telo. Tako sproščanje pospeši kroženje krvi po celem telesu, pospeši dotok hranilnih snovi v mišice in spodbuja hitrejše celjenje.
Sproščanje pripomore k mirnemu spancu, ki je zelo terapevtske narave. Nič hudega, če boste pri tem malo globlje dihali! In mimogrede, globoko dihanje je dobro tudi za vas, ker na ta način dobite več kisika v telo.



Oglejte si tole stran, je zelo lepo prikazana hrbtenica z težavami tudi v sliki..!!!

TO VPIŠI V ISKALNIK Google...!!!
[PPT] Boleče strukture ledvenokrižnične hrbtenice in funkcionalna anatomija
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Menstrualne težave in bolečine


Menstrualne bolečine, ki jih s strokovnim izrazom imenujemo dismenoreja, so najpogostejše težave, povezane z rodili, saj se z njimi sreča do 90 % vseh žensk.

Zakaj nastanejo menstrualne težave?

Krčenje mišic med menstruacijo je potrebno, da se odlušči sluznica, ki se je v menstrualnem ciklu odebelila. Če se mišice krčijo premočno ali prehitro, pride do začasne prekinitve oskrbe maternice s krvjo. Ob tem zaradi pomanjkanja kisika nastajajo snovi, ki dražijo živčne končiče, kar občutimo kot bolečino.

Krče in bolečino lahko spremljajo tudi slabost, bruhanje, driska in glavobol.

Nasvet:
Kako proti menstrualni bolečini
Menstrualne bolečine lahko lajšate z analgetiki, ki jih brez recepta dobite v lekarni.

Priporočamo tudi:

uporabo grelnih blazinic, ki izboljšajo prekrvavitev,
spanje na hrbtu s podloženimi koleni.

Obisk pri zdravniku je nujen, kadar:
se pojavijo neredne krvavitve med posameznimi menstruacijami,
menstrualni izliv traja več kot 7 dni,
zunaj menstruacije nastopijo bolečine in krči v trebuhu,
se med menstruacijo pojavijo hudi krči.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Zobobol


Zobobol je lahko le oster občutek ob stiku zob s hladnim ali vročim, kislim ali sladkim, lahko pa se stopnjuje do hude neprestane bolečine.

Včasih ga spremljajo otekline prizadetega območja, slabo počutje in zvišana telesna temperatura.

Zakaj nastane zobobol?

Najpogosteje je posledica zobne gnilobe.

Drugi vzroki so:

mehanske poškodbe, operativni posegi,
vnetja ustne votline in obnosnih votlin (sinusov).
Zobna gniloba nastane zaradi delovanja bakterij. Ogljikovi hidrati (sladkorji, škrob) v hrani so vir energije za bakterije. Ob tem nastajajo tudi kisline, ki poškodujejo zobno sklenino. Ko je dovolj poškodovana, zunanji dražljaji dosežejo mehko zobno tkivo. Ker je to na gosto prepleteno z živčnim tkivom in čutnicami, zunanje dražljaje občutimo kot bolečino.

Če se za to bolečino ne zmenite in ne obiščete zobozdravnika, lahko tvegate izgubo zoba. Bakterije namreč prodirajo v notranjost zoba, in ko dosežejo njegovo jedro, zob odmre. Bolečina za nekaj časa popusti, okužba pa se razširi v okolico zoba. Pojavi se oteklina, bolečina pa spet postane močnejša. Ko se okoli zoba nabere dovolj gnojne mase, ta izrine zob iz zobne jamice.

Nasvet:

Kako proti zobobolu
Zobobol lahko začasno omilite z analgetiki, ki jih brez recepta dobite v lekarni. Pri vnetju pomagajo tudi hladni obkladki, vedno pa morate čim prej obiskati zobozdravnika.

Najpomembnejši ukrepi za preprečevanje zobne gnilobe in zobobola so:

redna ustna higiena,
pravilna prehrana,
redni preventivni zobozdravniški pregledi.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Bolečine v mišicah

Zakaj nastanejo bolečine v mišicah?

Bolečine v mišicah so posledica:

poškodb,
prevelikih obremenitev,
prehlada in gripe.
Nateg – poškodba ali pretrganje mišice
Nateg nastane zaradi nenadnega in močnega krčenja ali čezmernega raztezanja mišice.

Pri blagem nategu v mišici zaradi poškodbe čutite okornost in bolečino, ki trajata nekaj dni.

Pri zmernem nategu se okornosti in močnejši bolečini pridružijo še oteklina in modrice.
Bolečine trajajo od 1 do 3 tednov.

Pri hudem nategu je mišica pretrgana, pojavijo se tudi notranje krvavitve, zaradi katerih je potrebna operacija.

Nasvet: Kako proti bolečini v mišicah

Marsikaj lahko storite sami.

Kadar je bolečina posledica prevelikih in ponavljajočih se obremenitev, morate mirovati in se izogibati dejavnostim, ki bolečino okrepijo.
Na boleče mesto položite hladen obkladek, ki preprečuje nastanek otekline in modrice ter blaži bolečino. Kasneje poškodbo ogrevajte, saj s tem povečate prekrvitev poškodovanega tkiva. Tako tkivo dobi več hranilnih snovi in kisika, zato se hitreje obnovi.

Zelo vam lahko pomagajo tudi analgetiki, saj s svojim delovanjem omilijo bolečine in hkrati zmanjšajo vnetje.
Delajte vaje, ki vam jih svetuje fizioterapevt. Z njimi pospešite krvni obtok in s tem zdravljenje.
S telesno vadbo okrepite mišice, povečajte čvrstost sklepov in njihovo gibljivost.


Obisk pri zdravniku je nujen, kadar:
je bolečina ali oteklina huda,
sumite, da gre za pretrganje mišice,
bolečino spremljajo zvišana telesna temperatura, odrevenelost ali občutek mravljinčenja,
je prizadeti predel topel in rdeč,
bolečina ne mine kljub ukrepom samopomoči.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Nalgesin S, analgetik s hitrim in dolgotrajnim delovanjem


Nalgesin S, priljubljeno zdravilo proti bolečinam s hitrim učinkom in dolgotrajnim delovanjem, boste odslej v lekarni našli tudi v novem, dvakrat večjem pakiranju, v katerem je 20 tablet.


Nalgesin S je odlična pomoč pri različnih bolečinah.

Bolečine v sklepih
Bolečine v križu in hrbtenici
Glavobol in migrena
Revma
Menstrualne težave
Zobobol
Bolečine v mišicah


Ne prezrite!

Migrena
Nalgesin S preprečuje in lajša blago do zmerno migreno, vendar ga morate vzeti ob prvih znakih migrenskega napada.

Revma
Nalgesin S zaradi protivnetnega delovanja pomaga tudi pri blagih revmatskih obolenjih.

Zakaj izbrati Nalgesin S?

Nalgesin S deluje hitro.
Učinkovina naproksen natrij in njena zelo dobra topnost omogočata, da se učinkovina iz prebavil hitro absorbira v krvni obtok. Nalgesin S ima zato hiter protibolečinski učinek.

Nalgesin S deluje dolgo.
Ker se naproksen natrij iz telesa odstranjuje počasi, Nalgesin S učinkuje od 8 do 12 ur. Dnevni odmerek je zato manjši kot pri ostalih zdravilih proti bolečinam, ki se dobijo brez recepta.

Kako jemati Nalgesin S
Zakaj je naproksen natrij boljši od ostalih učinkovin?
Nalgesin S ima trojno delovanje
blaži bolečinezmanjšuje vnetjaznižuje zvišano telesno temperaturoNaproksen natrij zavira tvorbo prostaglandinov, tj. snovi, ki povzročajo bolečino in vnetja.

Kdo lahko jemlje Nalgesin S?
Nalgesin S lahko jemljejo odrasli in otroci, starejši od 12 let. Več ...

Kako jemati Nalgesin S?
Običajni odmerek Nalgesina S je 1 tableta na 8 do 12 ur. Začetni odmerek je lahko dvojen, tableti pa lahko vzamete naenkrat ali z enournim presledkom. Več ...
Nalgesin S zaradi ovalne oblike in filmske obloge lažje pogoltnete.



Zapisujte dneve z bolečinami!
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. Nalgesin S vsebuje naproksen natrij.
.

_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

« Menstruacija in bolečineOsteoporoza »Bolečine
V BORBO PROTI BOLEČINAM PO NARAVNI POTI!

Bolečine so neprijetne čutne in čustvene zaznave, ki so preko našega živčnega sistema povezane s fizično poškodbo tkiva ali s čustveno poškodbo. Bolečine so včasih tudi prvi simptom različnimh bolezni.

Bolečine nastanejo pri različnih poškodbah in boleznih, kot so:

- poškodba kolena,
- zvin gležnja,
- zvin zapestja,
- športne poškodbe,
- bolečine ob menstruaciji,
- prisilna drža (napetost v vratu in hrbtu)
- gripa …


KAKO LAJŠAMO BOLEČINE?

Na trgu imamo različna komercialna zdravila, ki nam lajšajo bolečine, a zaradi stranskih uinkov niso najboljša izbira na dolgi rok. Vse več ljudi po svetu danes spoznava, da obstaja več naravnih poti do lajšanja bolečin, med drugim zelo popularna uporaba toplo hladne obloge, kot obloga Lavatherm.

Obloga je ena in ima dvojno funkcionalnost. Uporabljate jo lahko, kot hladno oblogo (zvini, piki insektov, zbijanje vročine …) ali kot toplo oblogo (napetosti v vratu, bolečine ob menstruaciji, išias, artroza …).

Ker dobite samo pri nas GARANCIJO na zadovoljstvo, nimate kaj izgubiti. Preverite kako vam obloga Lavatherm lajša bolečine.


_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Pekoče bolečine v stopalih


prof. dr. Vane Antolič, ortoped, višji svetnik


Pekoče bolečine v stopalih
Star sem 72 let. Od septembra 1999 imam močne pekoče bolečine v stopalih, od pete proti prstom. Desna noga mi oteka že par let, do treh centimetrov. Prvič me je bolelo v desni, čez nekaj mesecev pa še v levi nogi. Zdravnik mi je predpisal neko mazilo, pa ni pomagalo, nato sem kupil kremo venital, pa spet nič. Zdravnik mi je predpisal desetdnevno terapijo, pa nič. Poslal me je k ortopedu, ta mi je rekel, naj izmenično namakam noge v vreli in hladni vodi. To sem delal en mesec trikrat na dan, a brez učinka. Bil sem pri nevrologu, pravi, da ne najde nič otipljivega. Sredi novembra sem šel k zdravniku za ožilje, ki me je močno razočaral. Takole mi je rekel: slecite hlače, sezujte čevlje in govorite, kaj vam je. Predpisal mi je aspirin 100 in elastične nogavice, pa nič ne pomaga. Naročil me je na kontrolo čez eno leto. Ponoči, ko me bolečine prebudijo, moram iti v kopalno kad, polno mrzle vode, da potem spet zaspim. Kadar se okopam, se nazadnje dobro oprham z mrzlo vodo, takrat se počutim kot prerojen. Ali so morda te bolečine povezane z vnetimi živci? Morda je to tudi povezano s tem, da nisem poročen in bi potreboval žensko za sprostitev sil, ki so se že desetletja nabirale in se še vedno.
Obupani

ODGOVOR:
Iz vašega pisma razbiram, da imate pekoče bolečine v stopalih, ki se vam razširjajo iz pete proti prstom. Poleg tega vam oteka desna noga. Iz vašega opisa bi lahk osledilo, da imate varikozni sindrom oziroma bolezen s kožnimi spremembami zaradi neustreznega delovanja venskega sistema. To je tudi najpogostejši razlog za enostransko otekanje, kajti iz pisma ni razvidno, da bi vam otekala tudi leva noga. Če vam otekata obe nogi, bi bil lahko razlog tudi v srcu ali pa v jetrih in ledvicah. Mogoče je tudi, da sta oba simptoma, to je otekanje in bolečine v predelu stopal, tudi neodvisna. Nekateri bolniki imajo namreč lahko tudi dve povsem ločeni bolezni, čeprav so težave lokacijsko lahko zelo blizu, tako kot je na primer pri vas, ko imate lokalizirane bolečine v predelu stopal.
Možni razlogi za pekoče bolečine v predelu stopala so polinevropatija, npr. v sklopu sladkorne bolezni ali drugih metabolnih bolezni, ki lahko okvarjajo periferno oživčenje in povzročajo napačen občutek za dotik in senzacijo, kot so mravljinčenje in pekoče bolečine. Možna je utesnitev podkožnih perifernih živcev na stopalu ali tudi utesnitev tibialnega živca za notranjim gležnjem, kar se lahko zgodi pri popuščanju vzdolžnega stopalnega loka. Bolečine so lahko tudi posledica popuščanja kite tibialis posterior, ki je ključna pri vzdrževanju vzdolžnega stopalnega loka. Bolečine v predelu stopala s strani podplata so lahko tudi posledi porušenega ravnovesja, ki nastopi zaradi slabega delovanja t.i. intrizične muskulature stopal, takrat se namreč zniža transverzalni stopalni lok in lahko se pojavijo bolečine.
V pismu s svojimi besedami opisujete tudi izvide, ki ste jih prejeli pri različnih specialistih.
Dokončno mnenje bi bilo mogoče na podlagi temeljitega ortopedskega pregleda, preučiti pa je treba tudi dokumentacijo, ki ste jo prejeli pri specialistu, ni mi namreč jasno, ali je arterijska cirkulacija povsem v mejah normalnega, ali pa so morda prisotne določene pretočne motnje, ki bi bile prav tako tako razlog za vaše bolečine in težave. Treba bi bilo tudi ugotoviti, ali ni morda bolečina prenesena v predel stopala od drugod, npr. iz ledvene hrbtenice. Včasih je zaradi degenerativnih sprememb lahko pritisnjena korenina določenega živca, ki prav tako lahko povzroča podobne težave, kot jih imate vi. Njihov opis je sicer dokaj natančen, ni pa dovolj za dokončno postavitev diagnoze na daljavo. Potrebna je torej dodatna obdelava in temeljit klinični pregled.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Najpogostejše bolezni gibal odrasle in starostne dobe so


•artroze sklepov;

•degerativne spremembe medvretenčne ploščice hrbtenice in nje posledice (spondiloza, spondilartroza, hernija disci, spinalna stenoza, sindrom vrat - roka);

•bolečine v ramenu, bolečine v komolcu;

•deformantne spremembe stopala.
Kar pri 70% ljudi, starih 70 let, lahko z rentgenskim slikanjem ugotovimo degenerativne spremembe na sklepih in hrbtenici, a le polovica od teh, pri katerih so jih ugotovili, ima težave.

Artroza sklepov

Beseda artroza je izraz za degenerativno bolezen zgornjih in spodnji udov, ki se pojavlja v sklepih. Značilno je izginevanje sklepnega hrustanca, osteoskleroza in tvorba koščenih izrastkov na robovih sklepnih teles, pojavi se deformacija sklepa. Artroza je ena najpogostejših ortopedskih bolezni, stara toliko, kolikor je star človeški rod. Bolezen se pojavlja enako pri ženskah in moških, vseh ras, socialnih razredov in klimatskih pasov. Po podatkih iz domače literature ima več kot 17% populacije degenerativne bolezni kolena. Najpogosteje je prizadeto koleno, nato kolk, stopalo in skočni sklep.

Dejavniki, ki imajo vpliv na bolezen so:

•motnje hormonskega ravnovesja
•dedna nagnjenost
•zunanji dejavniki
Artroze delimo na primarne, kjer je vzrok neznan in se razvijajo na več sklepih, in na sekundarne, pri katerih je vzrok običajno znan ter se razvijajo na enem sklepu. Pri primarnih artrozah igra vlogo pri nastanku več dejavnikov: spol, starost, hormonske motnje, klimatski pogoji, prehrana, debelost, predvsem pa dednost. Znano je, da se bolezen javlja pogosteje pri posameznih družinah in redkeje pri astenikih. Čezmerna teža dodatno obremenjuje sklepne hrustance. Najpogosteje so prizadeti sklepi spodnjih udov, na katere deluje tudi največja teža. Artroza je pogostejša v hladnih predelih. Topla suha klima povzroča manj izrazite težave, vlažna pa jih povečuje. Primarnih atroz je največ. Vzroki za sekundarne artroze so mehanični dejavniki (anomalija sklepov, manjše ponavljajoče se poškodbe, čezmerna obremenitev sklepov pri hudi telesni dejavnost), vnetja, ohlapnost mehkih tkiv okoli sklepov, nepravilna prehrana.

Artroza kolena

Od artroz kolena jih je 75% primarnih, tj. brez znanega vzroka. Najpogostejši vzroki sekundarnih pa so: iksate in oksaste noge, nezdravljene okvare meniskusov, odstranitev meniskusa, dolgotrajna imobilizacija v mavčnem ovoju, ki poslabša prehrano sklepnega hrustanca, prevelika telesna teža, preobremenitev kolena po amputacija druge noge, različna kronična vnetja, okvare sklepov po poškodbah.

Klinična slika in potek artroze kolena sta odvisna od vzroka. Primarna artroza počasi napreduje. V začetku so otrdelost in bolečine komaj opazne. Bolnik se mora po mirovanju, zlasti zjutraj, ko vstane, nekako uteči, da težave izginejo. Najpogostejša pritožba v začetku bolezni je, da sklep ni več tisto, kar je nekoč bil. Bolečina nastopi precej pozneje. Bolnik čuti včasih spremenjeno obliko kolena. Ni oteklo, pri gibanju pa čutimo škripanje, predvsem pod pogačico. Bolečine postanejo močnejše. Bolnik ima občutek, da so kite prekratke. Kolena ne more popolnoma iztegniti. Boli ga zlasti pri hoji navzdol, včasih po vsem kolenu. Zadnje stegenske mišice se krajšajo, pri gibanju močno škriplje v kolenu, koleno ostaja v upognjenem položaju. Pravimo, da je prišlo do kontrakture. Bolijo zlasti skrajni gibi. Sledijo bolečine in občutljivost na pritisk v okolici sklepa. Artroza kolena se pogosto začne v meni. Verjetno nekateri dejavniki, ki se pojavijo v meni (zvečana telesna teža, krčne žile, itd.), spremenijo prikrito artrozo v očitno. Artroza in krčne žile se pogosto pojavljajo hkrati.

Glede artroze kolena je najboljše preprečevanje njenega nastanka. Iksaste in oksaste noge pri otrocih in mladini niso samo lepotna napaka, ampak lahko pozneje povzročijo artrozo, če se ne popravijo same od sebe. Zato moramo vse deformacije osi spodnjih udov nadzorovati in, če je potrebno, operativno zdraviti. Prav tako moramo pravočasno zdraviti vse bolezni, ki smo jih našteli med vzroki sekundarnih artroz. Bolnika moramo spodbuditi, da sam prispeva k zmanjšanju prevelike telesne teže. Nastanek krčnih žil moramo preprečevati predvsem v nosečnosti. Dolgotrajno zdravljenje krčnih žil z elastičnimi povoji poslabšuje artrozo in zvečuje bolečine v kolenih. Pred morebitnimi operacijami kolenskega sklepa zaradi artroze je dobro zdraviti krčne žile.

Bolnik z artrozo, ki napreduje, mora zmanjšati telesno dejavnost. Bolnemu kolenu je potrebno prizanašati. Priporočamo razgibavanje v razbremenjenem položaju tako, da noga visi. Svetujemo tudi plavanje in zmerno vožnjo s kolesom z visokim sedežem tako, da bolnik pri vožnji kolena popolnoma izteguje. Pri razviti artrozi navadno zdravimo prizadeti sklep konzervativno s segrevanjem na razne načine (sončenje, blato, parafin, žvepleni obkladki, vroč pesek, pepel, masaža, infrardeče ali kratkovalovno obsevanje), da se zboljša prekrvitev.

Če s konzervativnimi metodami ne dosežemo uspeha, pride v poštev operativno zdravljenje. Razdelimo ga v dve skupini: v prvo spadajo zgodnji posegi, s katerimi preprečujemo nastanek ali napredovanje bolezni. V drugo skupino štejemo operacije, s katerimi pri že razviti artrozi poskušamo zmanjšati predvsem bolečine. Z njimi artroze ne moremo ozdraviti, ampak samo zmanjšamo težave. V zadnjem času se je pojavila tudi možnost nadomestitve celotnega kolenskega sklepa s kolensko protezo. Zelo redko pa v novejšem času koleno operativno zatrdimo.

Artroza kolka

Artroza kolka se začne izredno počasi. Na začetku čuti bolnik na prizadetem kolku otrdelost in napetost, hkrati se hitro utrudi. Postopno opazi, da občutek otrdelosti nastopi, kadar sklep dalj časa miruje. Čez nekaj časa se simptomom pridruži bolečina. Nato se pojavi šepanje in končno otrdelost sklepa. Sklep ni več tako sposoben kot prej in ne more več prenašati večjih obremenitev. Sčasoma se razvije skrčenost mišic, ki kolk drži v upognjenem navzven obrnjenem položaju. Zmanjšana gibljivost je eden glavnih znakov artroze kolka.

Glavni vzrok za bolečine pri artrozi ni toliko okvara hrustanca kot skrčenost mišic in občutljivost sklepnih ovojnic. Bolnik začne opažati, da ima težave pri obuvanju in zavezovanju čevljev, ali ko hoče postaviti stopalo prek kolena druge noge. Bolno nogo skuša čim manj uporabljati. Pri hoji se naslanja predvsem na zdravo nogo, zato šepa. Vedno bolj šepa, medenica postaja poševna, zato se lahko pojavijo bolečine tudi v hrbtenici. Do popolne otrdelosti sklepa pa bolezen kljub temu ne pripelje.

Zanesljivo spoznamo bolezen z rentgensko sliko. Zdravljenje artroze kolka je težavno. Okvarjenega hrustanca ni mogoče ozdraviti. Na razpolago pa imamo veliko konzervativnih in kirurških metod, s katerimi lahko bolniku zmanjšamo ali popolnoma odstranimo težave. Pri zdravljenju artroze kolka je izredno pomembno uravnavanje telesne teže. Zelo pomembno je, da kolk ostane gibljiv, zato je potrebno vsakodnevno razgibavanje. Poleg plavanja svetujemo kolesarjenje. že v začetku bolezni in pozneje je koristno, če bolnik pri hoji uporablja sprehajalno palico. Z njo razbremenjuje kolk. Artroza se v začetku lepo odziva na toploto, masažo, kopeli in obsevanje, torej na sredstva, ki zvečujejo prekrvitev.

Prej ali slej je pri artrozi kolka potreben operativni poseg. Osteotomije (presekanje kosti) omilijo ali odpravijo statične napake in zboljšajo drsnost sklepnih površin. Te operacije delamo tudi preventivno, ker pravočasna operacija, zlasti pri mladih bolnikih, upočasni razvoj artroze. V zadnjih letih pa pretežno operativno nadomestijo obrabljen kolk s protezo (umetnim sklepom). Več kot 90% bolnikov je zadovljnih z razultatom. Operacija te vrste ima še eno dobro stran: artroza se na umetnem sklepu ne more ponoviti.

Obolenja stopal

Hoja je zapleteno dogajanje. Pri njej sodelujejo sklepi, mišice in kosti. Nadzorujejo jih živci, ki omogočajo presojanje položaja telesa v prostoru in vodijo mišice. Rezultat vseh teh dogajanj je korak, s katerim se premakne težnostno središče telesa. Človek ne hodi samo z nogami, ampak z vsem telesom, predvsem pa tudi z glavo. Na način hoje vplivajo številni dejavniki.

Slabotne osebe noge vlečejo, glavo in hrbet pa pripogibajo. Strojevodje lokomotiv in mornarji ("morske noge") hodijo z nekoliko skrčenimi koleni in razmaknjenimi nogami, ker so navajeni loviti ravnotežje. Gorjanci hodijo po ravnem počasi z dolgimi in težkimi koraki. Visoke pete in ozka krila zmanjšajo korak. Čevlji z debelim in širokim podplatom korak podaljšajo.

Zelo pogosta težava, ki pripelje bolnika k zdravniku, je bolečina v stopalu. Stopalo ima od vseh delov človeškega telesa najtežje delo. Nositi mora vso težo telesa, prenašati udarce pri hoji, ko stopi pri vsakem koraku na trdo podlago. Obuvalo je včasih nepravilno oblikovano in povzroča bolečine, ko pritiska na stopalo in ga stiska. Hodi po podlagi, ki je vedno trša. Zato ni čudno, da je toliko bolezni in bolečin v stopalu.

Pravilna obutev je zelo pomembna. Naša tla in ceste so trdne in neelastične, zato bi morali biti vsaj čevlji mehki in prožni. Nepravilna obremenitev nog povzroči napačno držo in obremenitev hrbtenice. Temu sledijo bolečine v križu. Čevlji morajo biti dovolj široki in dolgi, nogavice pa prožne, da lahko migamo s prsti. Premalo miganja s prsti omejuje gibanje stopala. Včasih je težko ugotoviti pravi vzrok težav, ker se bolečina ne pojavi v stopalu, ampak npr. v križu, gibanje (krčenje in iztezanje) prstov je glavni mehanizem, ki potiska kri po venah iz stopala in celega spodnjega uda navzgor proti srcu.

Globoko bolečino v stopalu navadno povzročajo napete vezi in ovojnice, bolečino na pritisk pa poškodovani ali vneti sklepi, redkeje slaba prekrvitev (ishemija). Povrhnja bolečina ima največkrat vzrok v koži. Slabo prekrvavitev v stopalih in mečih dokazuje odsotnost utripa na hrbtu stopala in na notranji strani gležnja.

Kronična bolečina v sredini stopala je ena najpogostejših težav pri odraslih. Navadno nastane zaradi ploskega stopala in sicer zaradi zmanjšanja gibljivosti v njegovih sklepih. Vezi, zdrave ali bolne, vedno bolijo če so dolgo raztegnjene (če npr. v vlaku iztegnemo noge na drug sedež, podprte samo pod peto, se pojavi bolečina pod kolenom). Če je gibljivost zmanjšana zaradi poškodbe ali bolezni, se začnejo vezi raztegovati, pojavi se bolečina. Gibljivo stopalo skoraj nikoli ne boli, negibljivo pa pogosto in to ne glede na vzrok (stanje po zvinu, artroza, skrčenje vezi). Zdravljenje: stopalni lok podpremo z vložkom, normalno gibljivost pa dosežemo z nasilnim pasivnim in aktivnim razgibavanjem stopala. Prožnost hoje in normalna funkcija stopala ni odvisna le od vzdolžnega ampak tudi od prečnega loka, ki poteka pod blazinicami prstov. Kratke stopalne mišice, ki ga vzdržujejo, niso pomembne le za arhitekturo stopala, ampak tudi za vračanje krvi prek ven navzgor proti srcu. Zato oslabelost teh mišic ne vodi le do vzdolžne in prečne ploskosti, ampak tudi do krčnih žil, oteklin itd.

Zelo pogosta je bolečina spredaj v stopalu. Zato je kriva njegova nepravilna obremenitev na tem delu. K neustrezni porazdelitvi težnosti prispevajo nepravilno delovanje mišic, zmaličenje stopala, poškodbe in nepravilna obutev. Medkostne mišice varujejo sklepe med stopalnicami in prstnicami. Bolezen zdravimo v začetku s fizikalno terapijo, včasih je potreben mavčni škorenj. Ko se glavne težave umirijo, skrbimo za vaje stopalnih mišic in primerne čevlje. Najboljše zdravilo za stopalo je, če hodimo bosi.

Valgus nožnega palca (hallux valgus), t. j. siljenje palca navznoter, je najpogostejše zmaličenje stopala. V civiliziranih narodih ga ima 25 do 30% odraslega prebivalstva. Pogostejši je pri ženskah. Večkrat ga imajo zaporedne generacije istih rodbin. K zdravniku pridejo bolniki, ki jih moti lepotni videz palca ali bolečine. Pri že zmaličenem stopalu je potrebno nositi vložke po meri. Priporočamo redne vaje za mišice stopale. Bolezen lahko odstranimo samo z operacijo.

Bolečina pod peto se pojavi pogosto v srednjih in v starejših letih. Nastane zaradi vnetja podplatne (plantarne) ovojnice. Vzroka navadno ne najdemo. Bolečina je omejena na majhno površino pod peto, največkrat na notranji strani, takoj pod točko največje obremenitve petnice. Zdravljenje je včasih težavno in nehvaležno, pomagajo injekcije kortizona, pod petnico dajemo vložke z odprtino nad bolečim mestom ali pa mehko blazinico.

Za preprečevanje bolečin v stopalih je potrebno skušati odpraviti deformacije stopala, paziti na pravilno oblikovanje stopalnih lokov, vse poškodbe, zlasti vse zlome, pa anatomsko oskrbeti.

Izjemnega pomena je primerna obutev. Če so čevlji udobni, nam življenje in delo lajšajo, če niso, nam ga na vsakem koraku grenijo. Predzgodovinski človek ni imel težav s stopali, ker je hodil bos. Danes hodimo po trdih tleh, pogosto v neprimernih čevljih, ki preprečujejo normalni razvoj stopala, krepitev stopalnih mišic in normalno dihanje kože. ženski čevlji so navadno s fiziološkega stališča slabši kot moški. Pri izbiri čevljev moramo dobro poznati svoje stopalo, paziti moramo na morebitne deformacije, žulje, otiščance, otekline itd. Sprednji del stopala s prsti bi moral ležati podobno kot zunaj čevlja. Preozek sprednji del prste stiska in potiska palec in mezinec proti sredini. Srednji trije prsti pritiskajo na notranjo stran, se krčijo in se začno drgniti ob čevelj. Na hrbtišču kazalca, sredinca in prstanca nastanejo vnetje, žulji in otiščanci, na palcu pa se začne vraščati noht. Če neprimerno obutev nosimo več let, se prsti zmaličijo in pozneje je potrebno kirurško zdravljenje. Tudi preširok ne sme biti sprednji del čevlja. Tedaj se prednji del stopala in prsti preveč premikajo in pri tem udarjajo ob čevelj; posledica so žulji, vnetje, vraščanje nohtov, nestabilna in negotova hoja. Ozki čevlji tudi pritiskajo na žile in ovirajo krvni obtok, kar je zlasti pri starejših osebah in sladkornih bolnikih lahko usodno. Peta je izjemno pomembna za podpiranje teže telesa pri stanju in hoji.

Previsoke pete omejujejo gibljivost skočnih sklepov in rušijo ravnotežje. Če nosimo visoke pete, moramo kolena, kolke in medenico zviti navspred, ledveni del moramo močneje vbočiti, prsi potisniti navspred in dvigniti glavo. Za takšno pokvarjeno držo moramo neprestano napenjati mišice hrbtenice, rok in nog, kar se pokaže z bolečinami v križu in deformacijo v stopalu zaradi prevelike obremenitve. Pri ženskah in otrocih peta ne bi smela biti višja kot 8 do 15 mm, pri moških pa od 15 do 20 mm. Pri ženskah, ki več let nosijo čevlje z visokimi petami, se mišice in vezi skrajšajo, zato jim čevlji z nizkimi petami povzročajo težave. Oblika podplata mora biti prilagojena obliki stopala, njegova zoženost mora potekati skozi palec. Biti mora iz dovolj prožnega materiala, da se lahko v prstih upogne v pravi kot. Če je podplat pretrd, oslabijo stopalne mišice. Premehak pa tudi ne sme biti, še zlasti ne pri otroškem čevlju.

Podplat, ki je usnjen, naj ne bo debelejši od 7 mm. Zgornji del čevlja naj bo iz mehkega usnja. Za poletje priporočamo sandale, v katerih se noge manj potijo. Nov čevelj mora biti dovolj velik in ni treba čakati, da se najprej uleže in šele potem postane udoben. Za daljšo hojo, tudi po mestih in asfaltu, je danes na razpolago širok izbor dobre športne obutve. V primeru vzdolžno in prečno ploskih stopal ne smemo poleg fizikalne terapije odlašati z nabavo ustreznih ortopedskih vložkov. Naj to velja tudi za otroke.

Bolezni zgornjih okončin

Najpogostnejše težave na zgornjih okončinah so bolečine v rami in bolečine v komolcu. Ramenski sklep je predvsen občutljiv pri športnemu udejstvovanju ter tudi pri drugih opravilih. Bolečina v ramenu lahko nastane nenadoma kot zelo močna akutna bolečina ali pa počasi potekajoča kronična bolečina. Najpogostejša okvara v rami je t.i. utesnitveni sindrom. Nastane, če vodijo poškodbe ali vnetja do natekanja mehkih delov, s čimer postane ozek prostor med glavico nadlahtnice in lopatice pretesen. Razdelimo ga na veš stadijev. V prvem so glavna težava občasne bolečine na pritisk na sprednji strani ramena z občasnim izžarevanjem v območje za ramenom. V drugem stadiju bolniki tožijo o bolečinah med aktivnostjo in po njej, vendar jo še lahko opravljajo. Naslednji stadij je bolečina v mirovanju, predvsem ponoči. Večinoma je potrebno kirurško zdravljenje.


Bolezni hrbtenice

Približno četrtina bolnikov, ki išče pomoč v otropedskih ambulantah, toži o bolečinah v hrbtenici. Gre za bolezen moderne dobe, čeprav je bila znana že zdavnaj. Spremembe prizadenejo skoraj vsakega človeka, moški obolevajo malo pogosteje. ženske pogosto tožijo o problemih v vratu. Najhujše težave je pričakovati med 30 in 50 letom. Bolezen se rada ponavlja, zato so bolniki zbegani in v stalnem strahu, kdaj jih bo zopet zagrabilo. Begajo od enega zdravnika do drugega, jemljejo brezštevilna sredstva zoper bolečine in za pomirjenje, ne najdejo pa pomoči, ki bi odpravila težave za vedno.

Pri zdravljenju bolečin v hrbtenici smo priča velikem napredku, kljub temu pa opažamo, da število bolnikov ne pada, temveč iz leta v leto raste. Vzrok iščemo v načinu življenja od najzgodnejšega obdobja. Kdor svojega dojenčka polaga v mehko, ravna napačno. Temu prištevamo tudi navado staršev, da svojega otroka čim prej spravijo na noge. Otroci, ki dolgo plezajo po štirih, bodo verjetno imeli bolj zdravo hrbtenico kot tisti, ki zgodaj vstanejo. Ko začne otrok hoditi, so velikega pomena pravi čevlji. Nadaljnja okvara otroške hrbtenice lahko nastane pri sedenju v nepravilni šolski klopi. Ploska, prenizka klop terja pripogibanje telesa, to pa povzroči okrogel hrbet in napet vratni del hrbtenice. Druga pomanjkljivost v šolski dobi so nesmiselno težke šolske torbe, ki jih otrok nosi v eni roki - hrbtenica je pri tem nagnjena na eno stran. Napačnim obremenitvam bi se lahko neštetokrat izognili: izogniti bi se morali delu v prisiljenem položaju; ne bi smeli ure in ure dolgo sedeti za volanom, ne da bi si vmes privoščili vsaj deset minut počitka; ne bi smeli ure in ure dolgo sedeti za pisalno mizo, ne da bi se sprehodil vsake toliko časa, itd.

Drža hrbtenice ni odvisna samo od gradnje, statičnih in dinamičnih obremenitev, ampak tudi od psihe. Drža človeka zrcali človekovo osebnosti, duševnih lastnosti in njegovo moč. S tem se da pojasniti, da psihične motnje lahko vodijo tudi k organskim motnjam medvretenčnih ploščic in vse hrbtenice.

Obstajajo številni vzroki za bolečine v hrbtenici; danes menimo, da je več kot 90% bolečin v hrbtenici posledica sprememb na medvretenčnih ploščicah. Pravih ukrepov za preprečevanje teh degeneracij ni. Nastanejo praktično pri vsakem človeku. Po tridesetem letu starosti je le malo hrbtenic, ki ne bi kazale znakov staranja. Premalo gibanja, prevelika telesna teža, prisilna drža v nepravilnem ali dalj časa v istem položaju in ležanje na nepravilni podlagi pospešujejo degeneracijo.

Preventivne ukrepe bi lahko razvrstili v dve skupini:

•odstranitev vzrokov nepravilne obremenitve hrbtenice
•s krepitvijo mišic doseči njeno čim pravilnejšo obremenitev
Danes še ne znamo svetovati, kako bi se obvarovali težav in preprečili ponovni napad. Mislimo, da je potrebno upoštevati zdravstvene nasvete v zvezi z delom, odpraviti telesne nepravilnosti, pri tem pa z ustrezno telesno dejavnostjo enakomerno krepiti mišice. Na tem mestu bi pokazali le nekaj primerov, kako je moč s preprečevalnimi ukrepi omejiti razvoj degenerativnih sprememb.

•Če je ena noga krajša, jo je potrebno podaljšati, bodisi s povišico ali operativno, bodisi daljšo nogo skrajšati.
•Drža naj bo pravilna. Velik trebuh ima za posledico ubočenje ledvene hrbtenice.
•Čevlji naj bodo pravilne velikosti in oblike.
•Posledica previsokih pet je prevelika ledvena ubočenost in s tem večji pritisk na medvretenčne ploščice.
•Bremena je potrebno znati pravilno prenašati.
•Stol naj bo pravilno fiziološko oblikovan.
•Pri sedenju se trudimo, da čim pravilneje sedimo, z dobro oporo naslanjala v ledvenem in spodnjem prsnem delu hrbta.
•Delovna površina naj bo v pravilni višini.
•Če moramo med delom segati po oddaljenih predmetih, naj bo stol vrtljiv, da se obračamo s telesom v celoti.
•Če je delovna miza nizka, si pomagajmo s stolom.
•Da bi dosegli oddaljeni predmet, stopimo raje korak proti njemu, namesto da se obračamo.
•Predmete s tal dvigujmo z dvigom iz počepa, ne z upogibom in izravnavo hrbtenice
•Bolje je težke predmete prenašati na ramenih kot v roki.
•Težje breme porazdelimo v obe roki.
•Delo v nepravilni višini delovne površine utruja dosti bolj kot ob pravilni, zato naj bo tudi višina pomivalnega korita in drugih delovnih površin prilagojena višini gospodinje.
•Pomembno je, da so predmeti, ki jih v kuhinji največkrat uporabljamo, razvrščeni v ustrezni višini.
•Ročaj čistilnih predmetov in drugega orodja naj bo dovolj dolg, da bo čim manj dela v upognjenem položaju.
Za preprečitev težav v hrbtenici je pomembno tudi ležanje na pravilni podlagi iz ustreznega materiala. Pomembno je, da se ležišče oblikuje po telesu tako, da je pritisk po vsej hrbtenici enakomeren. Tej zahtevi se še najbolj približa vodna postelja.

Za preprečitev težav s hrbtenico je pomembna telesna dejavnost, ki ohranja mišično moč. Pri športu ne mislimo le na telesne, ampak tudi duševne in čustvene koristi. Za preprečevanje težav v hrbtenici so primerni plavanje, ustrezna usmerjena , hoja, tek, kolesarjenje in smučarski tek. Najenostavnejša, ki nas ohranjata v dobri telesni pripravljenosti, sta tek in v zimskih mesecih tek na smučeh. Športi, ki jih glede hrbtenice ne priporočamo, so body building, jahanje in dvigovanje uteži.




Andreja Kocijančič


Osteoporoza


Ko se staramo, se starajo tudi naše kosti. Kost je namreč živa in se vse življenje obnavlja: stara kost odmira, nadomešča jo nova, sveža, prožnejša. V otroštvu in dobi odraščanja se več kosti zgradi, kot odmre, in skelet se veča, raste. Med 35. in 45. letom je proces tvorbe in razgradnje kosti uravnotežen. Količina kosti ostaja približno enaka. Po 45. letu starosti pa pride do preobrata. Zelo počasi se manjša količina kosti. Tako ima moški vsako leto približno 0,3 do 1 % manj kostne mase. Pri ženskah pa je kritično obdobje izguba menstruacije (menopavza). V tistem letu, ko ženska izgubi menstruacijo, in še nadaljnjih 3 do 5 let se kosti dobesedno topijo. Letna izguba kostne mase je ogromna, kar 3 do 5 % letno. To pomeni, da lahko v teh letih ženska izgubi četrtino kostne mase, ki jo je imela v mladosti. Kasneje se propadanje kosti ponovno umiri. Vendar tudi v nadaljnjem življenjskem obdobju izgublja ženska do 1 % kosti letno.

Vse opisano sodi v običajno podobo staranja, kot npr. spremembe na koži, ki postane v starosti zgubana in manj napeta. Kdaj pa govorimo o osteoporozi? Kadar je izguba kosti v procesu staranja hitrejša in bolj izdatna kot običajno. V skrajnem primeru je zmanjšanje količine kosti tolikšno, da postane kost luknjičasta (porozna) in se ob najmanjšem padcu ali neprimerni obremenitvi lahko zlomi. Prav zaradi zlomov kosti se osteoporoze bojimo in moramo narediti vse, da jo preprečimo.

Osteoporoza je predvsem bolezen starejših žensk. Poizkusimo si odgovoriti, zakaj imajo predvsem ženske pogosto in hudo obliko osteoporoze. Prvič: ženske imajo že prirojeno bolj drobno okostje kot moški. Drugič: ženske zaznamuje obdobje menopavze, ki v nekaj letih izrazito zmanjša količino kosti.Tretjič: ženske živijo v povprečju dlje kot moški. Proces izgube kostne mase poteka brez prekinitve. Čim dalj živimo, več je verjetnosti, da zbolimo za posledicami osteoporoze.

Začetno osteoporozo (med 50. in 60. letom starosti) zaznamujejo zlomi zapestij. Za napredovalo osteoporozo so značilna posedanja vretenc, ki se kažejo v zmanjšanju telesne višine in nastanku grbe (med 60. in 70. letom starosti). Najhujši zaplet osteoporoze pa je zlom kolka, ki se običajno pojavi pri razviti osteoporozi v visoki starosti. Zahteva kirurško oskrbo in nato dolgo obdobje rehabilitacije. Zlom kolka pri starostnikih lahko ogrozi življenje bolnika. Skoraj gotovo pa poslabša kakovost življenja v starosti.

Kaj lahko storimo v mladosti, da se izognemo osteoporozi v starosti? Zelo pomembna je prehrana in telesna dejavnost v času, ko se okostje gradi, to je vse do 35. leta starosti. Prehrana naj vsebuje najmanj 1000 do 1200 mg kalcija, ki se nahaja predvsem v mleku in mlečnih izdelkih, pa v nekaterih vrstah zelenjave. Telesna dejavnost naj bo redna, dnevna, vendar ne pretirana. Izjemni telesni napori vrhunskih športnikov delujejo obratno - zmanjšajo količino kosti. Začetek borbe proti osteoporozi je torej v rokah staršev in vzgojiteljev. Pravilna prehrana z dovolj kalcija je tudi v odrasli dobi pomembna za vzdrževanje v mladosti dosežene največje količine kostne mase. Prav tako je pomembna redna telesna vadba, ki naj bo po možnosti taka, da vsaj s težo lastnega telesa obremenjuje okostje. Npr. hoja je primernejša od plavanja, hoja v hrib je koristnejša od hoje po ravnini.

Cigarete in alkohol dobesedno požirajo kost. V skrbi za zdravo okostje v starosti se je potrebno odpovedati kajenju in čezmernemu uživanju alkohola. Posebno pozornost svojim kostem naj posvetijo ženske in še zlasti tiste, ki imajo osteoporozo v družini, in tiste, ki so izgubile menstruacijo pred 45. letom starosti. Zgodnja izguba menstruacije je lahko spontana ali pa posledica določenih oblik zdravljenja (kirurška odstranitev jajčnikov, kemoterapije, itd.). Vsem tem priporočamo neboleče in nenevarno merjenje mineralne gostote kosti takoj po izostanku menstruacije. Samo z merjenjem mineralne gostote kosti lahko odkrijemo osteoporozo pred nastankom zlomov. Pravočasno odkrito osteoporozo uspešno zdravimo. Odločamo se med zdravljenjem s hormoni (estrogeni ali selektivnimi antiestrogeni pri ženskah, androgeni pri moških, kalcitonin in parathormon pa pri obeh spolih) ali s pripravki bisfosfonatov oz. natrijevega fluorida. S pravilnim odnosom do svojih kosti v mladosti pa bo vse manj potrebno zdraviti osteoporozo v starosti.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Bolečina ob spodnjem delu reber

Vprašanje:
Bi mi lahko pomagali pri iskanju vira naslednjih simptomov: bolečine ob spodnjem robu reber na levi in desni strani, predvsem ob ležanju zvečer. Bolečina je potujoča, enkrat tu, enkrat tam, kot bi se selila čez trebuh. V bistvu je vse ostalo normalno, razen da se čez dan občasno počutim zelo utrujeno, brez energije.


Odgovor:
Na tole vprašanje bom brez pregleda in dodatnih preiskav težko odgovoril. V primeru, da bi bila bolečina odvisna od dihanja, kašljanja ipd., bi lahko šlo za kostno-mišično bolečino. V primeru, da bi pogosteje hodili na vodo, pa morda za vnetje ledvic ali ledvične kamne. Ker pravite, da je vse ostalo normalno, vaša bolečina ne spada v noben "sklop" običajnih vzrokov. Verjetno bodo poleg pregleda potrebne tudi laboratorijske preiskave, morda ultrazvok trebuha ali kaj drugega, odvisno od najdb pri pregledu.

Bolečina v vratu

Vprašanje:
Imam hude bolečine v vratu, ki pa se po tem razširijo v glavo. Ker sem hodil k fizioterapevtu, ter k terapijam z iglami, različnim masažam,..itd in še kar ni nobenega učinka!! Od tega me zelo boli glava, nimam moči, nimam apetita, itd...Največkrat me zagrabi v jeseni! Jemljem zdravila naklofen, olfen, baralgin, tramundin.Vendar tudi po njih ni nobenega ucinka!! Zato vas lepo prosim, da mi svetujete kaj bi bilo primerno še poskusiti oziroma narediti?

Odgovor:
Žal je g. Ivo svoje vprašanje poslal izven »delovnega časa« posvetovalnice in imam za natančnejši odgovor premalo podatkov. Zelo verjetno gre za obrabo vratne hrbtenice, pri kateri je tudi glavobol, predvsem v zatilju, zelo pogost. Ne vem, ali je bil opravljen vsaj RTG vratne hrbtenice. Pomembno je tudi, če se bolečine širijo v roke in ali so prisotni kakšni nevrološki izpadi. Ker vidim, da g. Ivo jemlje številna zdravila, med njimi tudi zelo močna, bi bilo verjetno tudi na tem področju dobro napraviti selekcijo. Svetoval bi predvsem vaje za krepitev vratnih mišic. Namen vaj je okrepiti mišice in s tem razbremeniti hrbtenico, v tem primeru vratno. Ko mišice prevzamejo del bremena (teže zg. dela telesa oz. glave) nase, je hrbtenica manj obremenjena in obraba vretenc se zaustavi ali vsaj upočasni. Z vajami je težava predvsem ta, da jih delamo le, dokler nas boli, potem pa motivacija zanje pade. Pa ni prav tako, saj so le redne vaje zagotovilo, da se bolečine ne povrnejo oz. vsaj niso več tako močne.

Bolečina v kolkih in borelija

Vprašanje:
Dostikrat čutim bolečine v kolku, ko pa sem odšla k zdravniku - specialistu na pregled, ni opazil nič nenavadnega... bi bilo možno, da je to borelija ali kaj podobnega? Kakšni so znaki borelije, ponavadi jo zdravniki odkrijejo dosti pozno, ko bolniku že vseka na "možgane" ali kam drugam... Kako pravočasno opaziti, če imaš to bolezen? Ali je potrebnih za potrditev Borelije več različnih preiskav?

Odgovor:
Včasih so bolečine v sklepih res posledica okužbe z Borelijo v preteklosti, vendar te preiskave delamo šele, če ne ugotovimo drugih, mnogo pogostejših vzrokov za bolečino v sklepih, npr. obrabe, posledic poškodbe, ipd. Če v začetni fazi okužbe z Borelijo pride do kolobarjaste rdečine, je diagnoza možna zelo zgodaj, sicer pa res šele kasnje, ko se ugotavlja možne vzroke težav, kot so bolečine v sklepih ali, kot pravite, psihična spremenjenost. Ta se lahko kaže različno, od depresije, do včasih celo bolezni, podobni shizofreniji, a so ti primeri k sreči redki. Za potrditev okužbe z Borelijo običajno zadostuje odvzem krvi za pregled protiteles.

Zdravljenje bolečin v hrbtenici


Vprašanje:
Ali obstaja kje center, ki se ukvarja z zdravljenjem bolečin v hrbtenici? Kjer na enem mestu poiščejo vzrok, naredijo klinični pregled in postavijo terapijo, ter spremljajo rezultate?

Odgovor:
Vse to je pravzaprav možno pri vašem osebnem zdravniku. V primeru hujših težav seveda pride v poštev tudi zdravljenje v bolnišnici, npr. v Valdoltri, ali v kakšnem od naravnih zdravilišč. Tovrstne ponudbe je precej, žal pa vam moram povedati, da se vzroka za bolečino v križu včasih kljub vsem možnim preiskavam ne da poiskati oz. odpraviti in je možno le simptomatsko protibolečinsko zdravljenje.

Bolečina v trebuhu


Vprašanje:
Kakšnen mesec me vsake toliko začne boleti v spodnjem levem delu trebuha. Zaboli me naenkrat in zelo močno, bolečina je ponavadi zelo ostra, boli me pa kakih 10 cm nad dimljami. Blato odvajam redno, krvi ali črnega blata nisem opazil. Ponavadi me začne boleti, kadar kaj težkega dvignem.

Odgovor:
V vašem primeru pa gre lahko za pretegnjenost mišic ali pa celo dimeljsko kilo. Pri kili se ob napenjanju na mestu bolečine pojavi zatrdlina, ki je včasih zelo majhna in jo je težko tipati. Možna diferencialna diagnoza je še divertikulitis, to je vrsta vnetja debelega črevesa, ki pa je glede na redno in urejeno prebavo manj verjeten. Lahko gre tudi za ledvične kamne, pri ženski bi lahko šlo tudi za vnetje jajčnikov... Kot vidite, obstaja več možnih vzrokov za vaše težave, ki pa jih je takole brez pregleda težko izključiti. Svetujem najprej opraviti klinični pregled, potem pa morda UZ trebuha ali pa endoskopski pregled črevesja. Zelo verjetno ni nič nevarnega, vseeno pa vam predlagam pregled pri vašem zdravniku.

Bolečina v ledvicah


Vprašanje:
Kakšnen mesec me vsake toliko začne boleti v spodnjem levem delu trebuha. Zaboli me naenkrat in zelo močno, bolečina je ponavadi zelo ostra, boli me pa kakih 10 cm nad dimljami. Blato odvajam redno, krvi ali črnega blata nisem opazil. Ponavadi me začne boleti, kadar kaj težkega dvignem.

Odgovor:
V vašem primeru pa gre lahko za pretegnjenost mišic ali pa celo dimeljsko kilo. Pri kili se ob napenjanju na mestu bolečine pojavi zatrdlina, ki je včasih zelo majhna in jo je težko tipati. Možna diferencialna diagnoza je še divertikulitis, to je vrsta vnetja debelega črevesa, ki pa je glede na redno in urejeno prebavo manj verjeten. Lahko gre tudi za ledvične kamne, pri ženski bi lahko šlo tudi za vnetje jajčnikov... Kot vidite, obstaja več možnih vzrokov za vaše težave, ki pa jih je takole brez pregleda težko izključiti. Svetujem najprej opraviti klinični pregled, potem pa morda UZ trebuha ali pa endoskopski pregled črevesja. Zelo verjetno ni nič nevarnega, vseeno pa vam predlagam pregled pri vašem zdravniku.

Glavobol


Vprašanje:
Zanima me, kaj pomeni beseda migreniformni glavobol in kakšne so lahko posledice in potek zdravljenja?

Odgovor:
Obstaja več vrst glavobolov, med njimi so najpogostejši tenzijski in migrenski; pri migrenskih je bolečina ponavadi utripajoča, lahko jih spremlja bliskanje pred očmi, razni nevrološki izpadi, mravljinčenje, slabost in bruhanje, bolnika moti svetloba in hrup. Na srečo obstajajo učinkovita zdravila - triptani, ki pa bodo pomagala le, če gre res za pravi migrenski glavobol. Migreniformni glavobol je podoben migrenskemu, vendar pa izraz pomeni, da diagnoza še ni dokončno potrjena.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Ko duševna bolečina postane telesna



Strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da človeška duševnost močno vpliva na napade migrene in hude glavobole.


Petro zaradi preobremenitev v službi in doma mučijo hudi glavoboli.
Bojan je zaposlen na odgovornem delovnem mestu. Vodi skupino ljudi in razporeja delovne obveznosti. Vajeti rad drži v svojih rokah, zato nenehno nadzira delo podrejenih, ob tem pa opravlja še lastno delo. Zaradi tega se pogosto zadrži na delovnem mestu tudi več kot dvanajst ur. Mučijo ga stalni glavoboli, bolečine v trebuhu in kronična utrujenost. Ne glede na težave pa ni pripravljen popolnoma izpreči.


Petra je zaposlena mati dveh šoloobveznih otrok. Poleg osemurnega delavnika vzorno skrbi za gospodinjstvo. Kljub utrujenosti, ki jo pogosto čuti po prihodu z dela, vsak dan poskrbi za zdrave kuhane obroke za svojo družino, njen dom je vedno vzorno pospravljen, perilo oprano in zlikano. Mučijo jo hudi glavoboli, zaradi česar je zelo nesrečna, vendar jo bolečina manj moti kot neopravljeno delo.

Bojanovo in Petrino telo se upira

Strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da človeška duševnost močno vpliva na napade migrene in hude glavobole. Pri
Stres v možganih povzroča spremembe na žilah in na mišičevju, ki pogosto povzročajo glavobol. Po eni strani stres okrepi občutenje glavobola, po drugi strani pa je kronični glavobol stalna obremenitev za bolnika in lahko povzroča duševne težave (npr. napade strahu in depresije).

Zato je posebno pri močnih in ponavljajočih se glavobolih priporočljivo, da bolnik jemlje zdravila, ki blažijo bolečino (več o bolečini in zdravljenju lahko preberete na www.nalgesin.si), poleg tega pa si pomaga tudi s psihoterapijo. Nauči se lahko tehnik obvladovanja stresa in sproščanja. Tako lahko prepreči, da bi duševna bolečina postala tudi telesna.

_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Kako zmanjšamo bolečine v hrbtu med sedenjem?


Glavni razlog za bolečine v hrbtu je v tem, da je sedenje na pisarniškem stolu oz. sedenje na sploh, statična pozicija, ki povečuje pritisk na hrbet, vrat, ramena, roke in noge in povzroča ogromne pritiske na hrbtne mišice in hrbtenične diske.


Poleg tega je naravna težnja ljudi, ki sedijo na stolu dalj časa, da se nagnejo naprej ali pa se zgrbijo v stolu. Takšna drža lahko nategne hrbtenične vezi ter dodatno obremenjuje diske in tkiva, ki obdajajo hrbtenico. Čez čas lahko nepravilna drža pri sedenju in ostala ergonomika delovnega mesta poškodujeta hrbtenične strukture in/ ali okrepita ponavljajoče se bolečine v hrbtenici.


Ergonomsko oblikovan stol


Ergonomsko oblikovan stol je delovno sredstvo, ki - če ga uporabljamo pravilno – pripomore k maksimalni opori hrbta in ohrani dobro držo med sedenjem. Seveda pa ni dovolj le to, da imamo ergonomsko oblikovan pisarniški stol – potrebno ga je tudi prilagoditi našim osebnim fizičnim meram. S tem povečamo udobje in zmanjšamo naprezanje spodnjega dela hrbta in vratu med sedenjem.

Preden prilagodimo pisarniški stol, se moramo odločiti, kakšno višino mize želimo. Le-ta se prilagaja glede na to, kakšno vrsto dela posameznik opravlja.

Ko je višina naše mize prilagojena, prilagodimo še stol.
Tu so najpomembnejši napotki, kako zagotovimo, da je pisarniški stol nameščen kar se da udobno in da povzroča kar najmanj pritiska na hrbtenico.


Šest glavnih napotkov za pravilno namestitev pisarniškega stola

•Merilo – komolec
Najprej se udobno namestimo – kar se da blizu delovne površine – tako, da so naše nadlahti vzporedne s hrbtenico. Roke naj počivajo na delovni površini (npr. miza, tipkovnica). Če naši komolci ne zaobjemajo kota 90°, potem moramo spustiti stol nižje oziroma ga namestiti višje.

•Merilo - stegna
Preverimo, če lahko potisnemo prste naše dlani pod stegno pri sprednjem robu stola. Če je stik med stegni in koncem stola pretesen, moramo nekoliko dvigniti naša stopala z uporabo ustrezne pručke. Če pa smo višje postave in je med našimi stegni ter koncem stola več kot za en prst prostora, moramo dvigniti delovno površino tako, da lahko ustrezno zvišamo tudi višino našega stola.

•Merilo – meča
Z zadnjim delom telesa sedemo tik ob hrbtišče stola in poskusimo, če gre naša stisnjena pest med naša meča in sprednji del stola. Če tega ne moremo z lahkoto narediti, potem je naš stol preglobok. Hrbtišče stola bo potrebno prilagoditi tako, da ga nagnemo naprej, za hrbet pa damo podporo za spodnji del hrbta.

•Podpora spodnjega dela hrbta
Naša zadnjica mora biti pritisnjena ob hrbtišče stola, samo hrbtišče stola pa mora biti oblikovano tako, da pritisne na spodnji del hrbta, da se nekoliko upogne in s tem spodbuja pravilno držo v stolu (v nasprotnem primeru se upognemo naprej ali pa zgrbimo na stolu).



Podpora spodnjega dela hrbta je pomembna tudi zaradi tega, ker zmanjša pritiske in breme, ki jih nosi naš hrbet, kadar sedimo. Bodimo pozorni na to, da se ne zgrbimo oz. nagibamo naprej v stolu, ker to povzroči dodatno obremenitev tkiv in strukture spodnjega dela hrbta, še posebej hrbteničnih diskov v ledvenem predelu.

•Položaj oči
Udobno se namestimo v naš stol, glava gleda naprej, zapremo oči. Za tem počasi odpremo oči. Naš pogled bi moral biti usmerjen v sredino našega računalniškega zaslona. Če je naš zaslon višje ali nižje od ravni našega pogleda, potem ga moramo zaslon bodisi znižati ali zvišati. S pravilno namestitvijo računalniškega naslona zmanjšamo obremenitev vratu.

•Naslonjala za roke
Naslonjala za roke na stolu prilagodimo tako, da rahlo privzdignejo roke v ramenih. Uporaba naslonjal za roke je pomembna, ker odvzamejo nekaj bremena z vratu in ramen, prav tako pa je manj verjetno, da se bomo nagnili naprej v stolu, če bomo imeli roke naslonjene na naslonjalih.

Izogibajte se statičnosti, ko sedite na pisarniškem stolu
Kljub vsemu, ne glede na to, kako udobno sedimo v stolu – dolgotrajno sedenje in statična drža nista dobra za hrbet. Sta tudi glavni vzrok bolečin v hrbtenici in mišicah. Občasno vstanimo in se pretegnimo – hodimo vsaj minuto ali dve vsake pol ure. Tudi minimalno pretegovanje ali premik – kot na primer hoja do avtomata z vodo - bo pomagalo.




Seveda je 20 minutna hoja še boljša, saj povzroči, da kri hitreje cirkulira in prinese v hrbtenico nove, pomembne hranljive snovi. Na splošno gibanje in raztezanje prispeva k temu, da ostanejo sklepi, vezi in mišice gibljive. To pa spet pripomore k temu, da se počutimo udobneje, bolj sproščeno in smo bolj produktivni.



Večina delovnih mest zahteva sedeči položaj, zato si naredite sedenje kar seda udobno!

Podprite si hrbtenico z blazino Support-a-Pillow.
To lahko kasneje uporabite tudi za vadbo in sprostitev po dolgem dnevu.
Poskusite - izplačalo se vam bo!
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Zakaj nas boli glava?


Čeprav so glavoboli po navadi nenevarni, zmanjšujejo delovno storilnost in kakovost življenja. Dobro je prepoznati vrsto glavobola in vedeti, kako se lahko izognemo srečanju s tem nevrološkim sindromom, zaradi katerega prihaja v ambulanto že vsak deseti bolnik, v nevrološko pa vsak četrti.
Vzrokov za glavobol je veliko ... MAG. TANJA ROTOVNIK


Obstaja veliko različnih vzrokov in vrst glavobolov. Skoraj vsaka virusna okužba lahko povzroči glavobol. Tudi pri ‘mačku’, po preveliki količini zaužitega alkohola in nikotina, ter premalo spanja je glavobol tipičen pojav. Neprijeten glavobol lahko sprožijo tudi napete mišice, predvsem v predelu zatilja. Prav tako lahko glavobol povzroči preveč sedenja (napačna drža), duševni problemi oz. stres, nizek ali visok pritisk, dehidracija, težave z zobmi in drugo. Glavobole razdelimo predvsem v dve veliki skupini: primarni in sekundarni glavoboli.

PRIMARNE VRSTE GLAVOBOLOV
Najpogostejši vrsti glavobola današnjega časa sta tenzijski glavobol in migrena.

· Tenzijski glavobol je blag do zmeren glavobol, ki ga čutimo na obeh straneh glave. Ta glavobol poteka brez nevroloških izpadov, traja od nekaj ur do nekaj dni. Glavoboli v rafalih. Ti so pogostejši pri moških. Bolečina je huda, običajno enostranska, trajajo pa od 20 do 60 minut.

· Migrene. Glavobol je lahko zmeren ali hud, v obliki napadov, ki trajajo od 4 do 72 ur. Znani sta dve obliki migrene: z avro in brez avre. Pri migreni z avro se tik pred bolečino pojavijo težave z vidom ali mravljinci v eni roki, v ustnicah ali na jeziku, zehanje, kihanje, vrtoglavica. Pri migreni brez avre se bolečina pojavi nenadoma.

· Kronični dnevni glavobol. Pojavlja se več kot 2 tedna v vsakem mesecu. Lahko se pojavijo tudi tenzijski glavoboli ali migrene.


NAJPOGOSTEJŠI JE TENZIJSKI
Kot pravi Zlatka Čobo Bočič, dr. med., spec. nevrolog z Zavoda Neurovita sta napogostejša epizodični oziroma kronični glavobol tenzijskega tipa. Glavobol nastane kot posledica dolgotrajnega krča mišic glave, vratu in zgornjega dela hrbta. Bolečina je tiščeča, topa, občasno tudi pekoča; izrazitejša zjutraj in zvečer. Običajno je obojestranska, pojavi pa se lahko tudi na različnih področjih glave, in izžareva v vrat, med lopatice, ali v ramena. “Osnovni sprožilni dejavnik pojava in poslabšanja tenzijskega glavobola je kronični stres, zato so v preteklosti tak glavobol imenovali tudi stres-glavobol. Poslabšuje ga premalo in neredno spanje, neurejen ciklus dela in počitka čez dan, dolgotrajno sedeče delo v nepravilni sključeni drži, delo za računalniškim zaslonom v neergonomski postavitvi, alkohol in kajenje. Tudi prekomerno uživanje kave in drugih poživil indirektno poslabšuje tenzijske glavobole, saj prekomerno aktivira avtonomno živčevje. Prav tako pridružene, danes vse bolj pogoste, bolezni kot so anksioznost in depresija, poslabšujejo tovrstne glavobole”, poudarja Zlatka Čobo Bočič, dr. med., spec. nevrolog.

POMAGAMO SI LAHKO SAMI!

Zlatka Čobo Bočič, dr. med., spec. nevrolog svetuje, da lahko pri zdravljenju in preprečevanju tenzijskih glavobolov veliko naredimo sami. Znati moramo ločiti čas za delo in počitek. V boju z glavobolom nam pomagajo vsakodnevna zmerna fizična aktivnost na čistem zraku, vaje za jačanje mišic vratu in dovolj spanja. Učinkovite so tudi sprostitvene vaje kot je joga, avtogeni trening in podobno. Hrana naj bo lahko prebavljiva, bogata z vitamini in minerali ter omega-3 maščobami. Treba se je izogibati prekomerni uporabi analgetikov, saj ti pri pogosti uporabi, lahko tenzijske glavobole celo poslabšajo.

KAJ, ČE TABLETKA NE POMAGA?“

Pri zdravljenju akutnega poslabšanja glavobola tenzijskega tipa uporabljamo analgetike, kot so acetilsalicilna kislina in paracetamol ter nesteroidne antirevmatike. Pomembno je, da jih vzamemo na začetku glavobola in v dovolj visokem odmerku (500-1000 mg acetilsalicilne kisline ali paracetamola, ali 700 mg naproksena). Še enkrat poudarjam, da se je treba izogniti prekomerni uporabi analgetikov, saj lahko prekomerno, včasih celo vsakodnevno jemanje analgetikov glavobole poslabša. Pri trdovratnih, vsakodnevnih tenzijskih glavobolih imamo na voljo zdravila, ki zvišujejo bolečinski prag. Jemati jih je potrebno nekaj mesecev, in sicer pod nadzorom lečečega nevrologa. Sami v tem času poskušamo spremeniti škodljive življenjske navade in okrepiti ter sprostiti prizadete mišice glave in vratu z ustrezno fizioterapijo, predvsem edukacijo vaj za jačanje mišic vratu. S tem dosežemo zmanjšanje intenzitete in števila glavobolov. Pri zdravljenju in preprečevanju glavobolov tenzijskega tipa je uspešna tudi akupunktura, v zadnjem času pa se uporablja tudi zdravljenje z botulin toksinom. Potrebno je tudi zdravljenje morebitnih pridruženih bolezni, npr. depresije in anksioznosti.”, pravi Zlatka Čobo Bočič, dr. med., spec. nevrolog

KAJ SPROŽI MIGRENO?

Natančnega vzroka za migreno ne poznamo, čeprav obstaja veliko teorij. 70 % žensk ima napad ob menstruaciji, nekatere tudi ob ovulaciji. Pogostnost napadov se lahko poveča v obdobju menopavze, med nosečnostjo se glavoboli umirijo. Napad sproži tudi različna hrana: alkohol, zlasti črno vino, siri s plesnijo, preveč kofeina, oreščki, čokolada, konzervirano meso. Senzorični dražljaji, kot so močna, utripajoča svetloba, glasen zvok, močne vonjave lahko povzročijo glavobol. Neurejen življenjski slog, premalo spanja, slaba prehrana povečajo frekvenco in stopnjo bolečine glavobola. Spremembe vremena, zlasti prehod na deževno vreme, in sprememba nadmorske višine sprožijo napad. Število napadov, trajanje in bolečino pa najbolj povečajo stresi na delovnem mestu in v družini pravi Mihaela Strgar Hladnik, dr. med., spec. spl. med. Bolnik z migreno izgubi povprečno od 6 do 9 delovnih dni na leto. Približno 15 % žensk in 6 % moških trpi zaradi migrene. To vrsto glavobola povzroča spazem in čezmerno raztezanje določenih arterij v možganih, kar ima za posledico utripajoč enostranski glavobol. Migrena se večinoma pojavlja pri mlajših odraslih, vendar lahko doživi človek prvi napad migrene pri katerikoli starosti. Najpogostejša je med 25. in 40. letom starosti, kar 90 % bolnikov dobi prvi napad migrene pred 40. letom starosti.


KAKO USTAVITI MIGRENO?

Po vseh študijah je najbolj dokazana preventiva migrene, izogibanje sprožilnim dejavnikom. V ta namen naj bolnik vodi migrenski dnevnik, v katerem označuje, kaj je sprožilo napad, kdaj in koliko časa je imel napad ter katera zdravila so mu pomagala. Nekaterim sprožilcem se bo lahko izognil, pri drugih bo le pričakoval napad in lahko že ob pojavu prve bolečine pravilno ukrepal. Vsi postopki za zdrav in urejen življenjski slog bistveno pripomorejo k izboljšanju migrene: redna, vsaj dvakrat tedenska, aktivna in vsaj 1 uro trajajoča rekreacija, zdrav način prehranjevanja s pravilno in enakomerno razporeditvijo dnevnih obrokov ter enakomernim spalnim ritmom. Postopki za zmanjševanje stresa so bistveni pri samopomoči: masaže, avtogeni treningi, relaksacijske tehnike. Tretjini bolnikov pomaga tudi akupunktura svetuje Mihaela Strgar Hladnik, dr. med., spec. spl. med.

KAKO POMAGAJO ZDRAVILA?

V lekarnah so dostopni analgetiki, ki pomagajo pri blagi do zmerni migreni. Izkazalo se je, da se čas trajanja glavobola skrajša, če bolnik zdravilo vzame že ob njegovem začetku, prav tako ni razvoja glavobola in potrebe po dodatnih zdravilih. Učinkovita sta aspirin 1000 mg in paracetamol 1000 mg. Nesteroidni antirevmatiki in kombinirani analgetiki lahko pomagajo. Bolniki morajo biti pozorni na količino zaužitih analgetikov; največ dva na teden, saj lahko sicer pride do glavobola, povzročenega z njimi, in do nastanka kroničnega dnevnega glavobola. Če uporaba presega 8 tablet analgetika na teden in so glavoboli močni in pogosti, se je treba oglasiti pri osebnem zdravniku, je povedala Mihaela Strgar Hladnik, dr. med., spec. spl. med. Pogosto je potrebna terapija s specifičnimi protimigrenskimi sredstvi, kot so triptani ali pripravki z ergotaminom. Ti se dobijo samo na recept in se jih sme predpisati šele po temeljitem zdravniškem pregledu.

SEKUNDARNE VRSTE GLAVOBOLOV – NEVARNO!

Nevarni glavoboli so sekundarni glavoboli. Ti predstavljajo okoli 10 % vseh glavobolov. Vzrok zanje so lahko možganski tumorji, meningoencefalitisi, možganske krvavitve, možganski infarkti, vnetje temporalne arterije v sencih, različne zastrupitve kot npr. s CO, bolezni oči, ušes, nosu, sinusov, zobovja, čeljusti, zloraba analgetikov, poškodbe glave in drugo

KDAJ JE GLAVOBOL RESNO OPOZORILO?

Kot pravi prim. prof. dr. Erih Tetičkovič, dr. med., predstojnik Oddelka za nevrološke bolezni UKC Maribor, je večina glavobolov primarnih, vendar je dobro poznati tudi znake, ki napovedujejo sekundarni glavobol.

Ti so:

• subakutno nastali in progresivno razvijajoči se glavobol,

• novonastali ali spremenjeni glavobol,

• najhujši glavobol v življenju,

• vsak glavobol z največjo močjo na začetku,

• začetek glavobola po 40. letu starosti,

• začetek glavobola ob telesnem naporu,

• navzočnost simptomov in znakov sistemske bolezni (temperatura, karcinom ...),

• epileptični napadi,

• vsak nevrološki znak (meningealni znakiv, motnje zavesti ...).

S poznavanjem teh znakov bo tudi manjša nevarnost, da bi spregledali pomembne

vzroke sekundarnega glavobola, ki jih nikakor ne smemo spregledati (možganski

tumorji, meningitis, subarahnoidna krvavitev, temporalni arteitis, zastrupitev

s CO, glavkom).
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

KADAR NAS KAJ BOLI JE NEKAJ NAROBE


Pri človeku z bolečino najprej razmišljamo o tem, kaj je bolečino povzročilo, šele nato, kako jo bomo omilili. Bolečina kaže na poreklo in vzrok, redko pa je toliko značilna, da že sama po sebi sugerira dokončno diagnozo. Diagnozo postavimo glede na spremljajoče podatke o počutju, spremljajoče okoliščine in glede na najdbe pri pregledu ter nadaljnjih preiskavah.

Bolečina pogosto kaže na poreklo in vzrok že z mestom pojavljanja, s svojimi značilnostmi in s spremljajočimi spremembami prizadetega telesnega predela. Tako bo bolečina v grlu lahko spremljana z rdečino žrela; bolečina v komolcu z bolečim gibom v določeni smeri, bolečim pritiskom na določeno mesto ob sklepu. Boleči krči pod desnim rebernim lokom se bodo pojavljali po mastnem obroku … Tako bomo pri omenjenih bolečinah pomislili na vnetje grla, na dolgotrajno preobremenitev mišice na podlahti, na žolčne kamne … Pri večini bolnikov z bolečino gre za neprijetne občutke, ki jih povzroči aktivacija receptorjev za bolečino v tkivih. Ti receptorji so v koži, sluznicah, vezivnem tkivu, mišicah, pokostnici in v stenah notranjih organov (marsikje pa jih tudi ni – na primer v možganih! Tako možgani sami po sebi ne ťbolijoŤ). Poškodba ali okvara v tkivu sprosti tako imenovane ťbolečino povzročajoče snoviŤ, ki delujejo na receptorje za bolečino. Pride do tako imenovane nociceptivne bolečine. To lahko nadalje razdelimo na visceralno (ob prizadetosti notranjih organov – bolečina bo praviloma v obliki bolečih ťkrčevŤ - kolik) in somatsko (ta je tipično trgajoča in/ali utripajoča).

Kadar nas kaj boli, je nekaj narobe. Naša vsakdanja izkušnja torej bolečino enači s poškodbo oziroma okvaro tkiva. Kadar s kladivom zgrešimo žebelj in se udarimo po nohtu palca, je bolečina lahko zelo huda; a poznamo ji vzrok in nismo prestrašeni, saj vemo, da ni nič hujšega in da bo hitro minilo. Kadar boli, vzrok pa nam ni jasen, se pojavijo strahovi. Ti nam lahko precej bolj zmotijo duševni mir kot npr. ťzbadanje v prsihŤ samo za sebe. Zato želimo bolečino raziskati.

Ljudje se odločijo za obisk pri zdravniku pogosteje in prej zaradi bolečine (ali drugega neprijetnega občutka telesa) kot zaradi (neboleče) motnje delovanja kakšne od funkcij telesa. Nekako se jim zdi, da če ne boli, ne more biti hujšega. Če pa boli … kaj ni soseda, ki je nekaj tožil za bolečinami v prstih, pobral infarkt? Kaj niso pri neki sodelavki v podjetju po nenadnem močnem glavobolu odkrili krvavitve v glavi, pa je od tedaj ni več v službo?



PREIŠČIMO BOLEČINO

Pri bolečini je torej treba k zdravniku in bolečino je treba preiskati. In kako bo postopal zdravnik? Pri preiskovancu z bolečino najprej razmišlja o tem, kaj je bolečino povzročilo, šele nato, kako jo bo omilil. Bolečina mu lahko pokaže na poreklo in vzrok – redko pa je toliko značilna, da že sama po sebi sugerira dokončno diagnozo. Diagnozo postavi glede na spremljajoče podatke o počutju, spremljajoče okoliščine in glede na najdbe pri pregledu ter nadaljnjih preiskavah. Vzrok bolečini nato zdravi in bolečina hkrati poneha; če odpravljanje vzroka traja dlje, zdravi še bolečino samo po sebi. (Kot pravimo, zdravi ťsimptomatskoŤ – simptomatsko zdravljenje je tisto, ki lajša simptom, v našem primeru bolečino – ne zdravi pa samega vzroka).

Ker je bolečina subjektivno doživljanje, bo zdravnik o njej največ izvedel (kakor tudi o drugih senzornih nenormalnostih) prav od bolnika. Kadar mu bolnik vseh podatkov ne bo navedel sam, ga bo dodatno ciljano po njih povprašal, predvsem če si je že oblikoval ťdelavno diagnozoŤ (hipotezo), kaj naj bi pravzaprav bolnikova bolečina ťpomenilaŤ.

Da bi zdravnik lahko na podlagi bolečine usmeril pregled in preiskave in prišel do končne diagnoze, bo zbral podatke o mestu javljanja bolečine, značaju bolečine (skupaj z njenim trajanjem), o okoliščinah pojavljanja bolečine, o dejavnikih, ki bolečino ojačajo, in o dejavnikih, ki jo omilijo. Zanimali ga bodo seveda še vsi drugi podatki, ki jih praviloma zbiramo pri pogovoru z bolnikom (tako imenovanem ťjemanju anamnezeŤ).

Kadar bo bolečina dovolj značilna oziroma spremljana s podatki, ki bodo usmerjali pregled in preiskave, opisani način zadostuje. Postopek pregleda bo dokaj premočrten in tudi ne bo vzel veliko časa. Tudi pri takem bolniku pa je pogosto koristno, da bolečino še izmerimo. Na zelo enostaven način jo ocenimo z bolnikovimi besedami: že pri osnovnem zapisu bomo bolečino opredelili po jakosti na lahko, srednje hudo, hudo, zelo hudo. Ob tem pa je koristno, tudi zabeležiti, kolikšno nevšečnost povzroča preiskovancu (kako ga moti pri vsakdanjih aktivnostih, kako moti spanje). Dodatno – in še vedno preprosto – jo izmerimo s tako imenovano vidno analogno lestvico: preiskovanec na 10 centimetrov dolgi ravni črti, ki je omejena na levi z 0 in na desni z 10 (kar pomeni bodisi stanje popolnoma brez bolečine – 0, oziroma stanje najhujše možne bolečine – 10) označi mesto, ki ustreza jakosti njegove bolečine. S tem, ko nato označeno mesto izmerimo (na primer na 10-centimetrski črti), dobimo numerični podatek o bolečini (na primer 5,5). Ta podatek v izvidu zabeležimo in kasneje ga bomo uporabili za natančnejše merilo jakosti, kot je zgolj ťsrednje huda bolečinaŤ. Če bo bolnik pri kontrolnem pregledu bolečino označil s 3, bomo dobili vtis, da je bolečina blažja, čeprav jo bo bolnik še vedno sam označeval kot ťsrednje hudoŤ. Podobno analogno lestvico lahko seveda uporabljamo tudi pri merjenju drugih nevšečnosti, ki spremljajo bolečino (npr., koliko bolečina moti njegove socialne aktivnosti).

V primerih kronične bolečine je koristno, če za njeno analizo porabimo več časa in bolniku damo izpolniti ustrezen vprašalnik (izpolni ga lahko izpolni tudi v čakalnici). Takšen vprašalnik so na primer pripravili sodelavci pri Slovenskem združenju za zdravljenje bolečine (slovenska verzija Brief Pain Inventory, ki ga je razvil Cleeland).

Čeprav so lahko pri vsaki bolečini do določene mere prisotni tudi psihološki in socialni vidiki, se vanje bolj poglobimo predvsem pri kronični bolečini oziroma kadar med pregledom ne najdemo jasnega vzroka bolečini ali pa se zdi nesorazmerna z vzrokom.

Vsako bolečino zaznava živčni sistem oziroma možgani. Od okvarjenega mesta do možganov vodijo živčne povezave, ki prenašajo informacije o bolečini. Bolečina pa je mogoča tudi zaradi okvare senzoričnega živčnega sistema; tedaj govorimo o nevropatski bolečini. (V tej zvezi je izraz ťnevropatskiŤ uporabljen v najširšem smislu in pomeni okvaro živčevja. To je treba razložiti zato, ker se izraz nevropatija v medicini uporablja opredvsem za prizadetost tako imenovanih perifernih živcev. V pomenu ťnevropatska bolečinaŤ pa je mišljena vsa bolečina, ki izhaja iz okvare ali disfunkcije živčevja, ne glede na to, ali gre za periferni ali centralni živčni sistem.)

Kadar sumimo, da je bolečina nevropatska, ciljano natančno sprašujemo o raznih spremljajočih nevroloških simptomih (kot so mravljinčenje, pekočine, občutki vročine, hladu in drugi neobičajni občutki na bolečem mestu oziroma v njegovi bližini) pa tudi o morebitnih dodatnih motnjah raznih drugih živčnih funkcij. Bolnika s sumom na nevropatsko bolečino bomo skratka drugače izprašali in pregledali kot bolnika z ťobičajnoŤ, to je nociceptivno bolečino.



KLINIČNI PREGLED

Pri sumu na nociceptivno bolečino se orientiramo na prizadeti del telesa in ga natančno pregledamo (sicer pa napravimo splošni in lokalni telesni pregled, ki je – glede na bolečino – usmerjen ťinternističnoŤ, ťkirurškoŤ, ťortopedskoŤ itd.). Ob sumu na nevropatsko bolečino se posvetimo predvsem ťnevrološkemuŤ pregledu. Ta sicer zajema pregled številnih nevroloških funkcij, a najpomembnejši del pregleda pri bolečini je pregled občutljivosti kože in sluznic. Ta pregled je na videz preprost, je pa pravzaprav med najzahtevnejšimi elementi nevrološkega pregleda za preiskovalca in tudi za preiskovanca.

Pri preiskavi občutljivosti najprej iščemo območja telesa, ki so neobčutljiva za posamezne kvalitete občutenja (za fin dotik, za bolečino, za hladno, toplo, vibracijo, lego sklepov). Nato primerjamo, ali na različnih anatomsko definiranih območjih telesa preiskovanec te kvalitete čuti normalno oziroma enako kot na predelu, ki ga označi kot normalno občutljivega. V tem drugem delu preiskave skratka skušamo opredeliti obseg upada občutljivosti v določeni anatomski razporeditvi. Anatomska razporeditev motnje občutljivosti nam kaže na prizadeto živčno strukturo; določen živec namreč oživčuje drugačno območje kože in sluznic kot posamezna živčna korenina, pri prizadetosti hrbtenjače je prizadetost spet drugače razporejena, značilno je razporejena tudi pri prizadetosti možganov. ťVzorec izpadaŤ je skratka tisti, ki nam veliko pove o tem, katera živčna struktura je okvarjena. Ker je možnosti različnih ťvzorcev izpadovŤ veliko, praktično vseh ne moremo preizkusiti, ne da bi povsem ťutrudiliŤ preiskovanca; zato si mora izkušen preiskovalec že na podlagi podatkov, ki jih dobi iz pogovora z bolnikom, ustvariti delovno diagnozo (oziroma kratek ťspisekŤ najverjetnejših diagnoz), da bo lahko ciljano preiskoval.

Poleg anatomske razporeditve izpada občutljivosti nas zanima tudi jakost spremembe. Kolikšna je sprememba občutljivosti količinsko, je seveda s kliničnim pregledom možno zgolj grobo opredeliti (blag, zmeren oziroma izdaten izpad).

Kadar preiskujemo občutljivost pri bolniku z nevropatsko bolečino, nas bo pogosto opozoril, da lahen dražljaj že čuti kot izrazito neprijetnega, bolečega (to je alodinija). Tak bolnik bo še pogosto povedal, da lahen bolečinski dražljaj (na primer lahen zbodljaj z buciko) čuti kot izrazito boleč, bolečina pa bo lahko še vztrajala, ko dražljaja več ne bo (ta fenomen imenujemo hiperalgezija in hiperpatija). Pri bolnikih s sumom na nevropatsko bolečino torej posebej preiščemo, ali gre tudi za alodinijo in hiperalgezijo, in poleg občutljivosti na statični dražljaj (pritisk) preiskujemo tudi občutljivost na gibljivi dražljaj (poteg s kosmom vate ali čopičem). Takšne preobčutljivosti sicer ne najdemo izključno pri bolnikih z nevropatsko bolečino, se pa pri drugih bolečinah pojavlja redkeje.

Klinični pregled pri bolniku s sumom na nevropatsko bolečino je precej obsežen in zahteven. Zato se strokovnjaki trudijo, da bi bili uspešnejši že z bolj ciljanim pristopom, ki bi ga lažje obvladalo večje število strokovnjakov. Francoski raziskovalci so objavili zelo obetaven kratek vprašalnik (DN4), s katerim je mogoče dobro razločiti določene nevropatske bolečinske sindrome.



TEHNIČNI PRIPOMOČKI

Občutek za fin dotik orientacijsko preizkusimo z lahnim dotikom s prstom, za rahlejši dotik moramo uporabiti kosem vate. Dobra kvantifikacija finega dotika je možna s von Freyevimi laski (kalibriranimi najlonskimi nitkami na držalu – ťmonofilamentiŤ). Ta metoda je predvsem uporabna za študije, ko želimo imeti povsem standardiziran postopek. Testiranje z laskom se je v Sloveniji uveljavilo predvsem pri standardiziranem pregledu diabetikov, ki so ogroženi zaradi prizadetosti perifernega živčevja (diabetične polinevropatije). Pri preizkušanju bolečine uporabljamo buciko (ki jo po uporabi zavržemo!) ali ostro zlomljeno leseno palčko. Občutek za mrzlo lahko grobo orientacijsko preizkusimo z dotikanjem predelov kože z masivnimi kovinskimi predmeti, tradicionalno pa z epruveto, napolnjeno z mrzlo vodo. Občutek za toplo preiskujemo z epruveto, napolnjeno s toplo vodo. Občutek za vibracijo preizkušamo z glasbenimi vilicami. Ta občutek lahko delno kvantificiramo s posebnimi glasbenimi vilicami, ki imajo skalo za spremljanje jakosti nihanja. Pri preizkušanju občutenja lege sklepov ni pripomočkov; vrednotimo preiskovančev občutek za lego mirujočega sklepa in preiskovančevo prepoznavo smeri premika sklepa (praviloma preiskujemo predvsem premike na sklepih v prstih na nogah).

Kvantitativno senzorično testiranje se je uveljavilo kot pomembna nadgradnja kliničnega pregleda, saj lahko ponudi kvantitativen in modalno specifičen podatek o motnji občutljivosti. Znane so tehnike za kvantificiranje mehanskega občutenja, termičnega občutenja in zaznavanje električnega dražljaja. Vse metode se vsaj ponekod uporabljajo tudi v rutinske diagnostične namene, so pa za zdaj posebno pomembne predvsem pri raziskovalnem delu. Princip teh metod je, da ugotovimo prag občutljivosti za posamezno kvaliteto občutenja; ugotovimo lahko seveda tudi prag bolečine za posamezno modalnost občutenja (pritisk, vroče, mrzlo …). Kvantitativno senzorično testiranje je ťpsihofizikalniŤ pregled; testi zahtevajo budnega, pozornega in dobro sodelujočega preiskovanca, ki dobro razume navodila.

Omenili smo že, da lahko občutljivost za dotik kvantificiramo s von Freyevimi laski. S temi najlonskimi filamenti lahko pri bolniku z nevropatsko bolečino določimo tudi območje preobčutljivosti (hiperalgezije) na točkaste dražljaje. Debelejši filamenti vzdražijo tudi receptorje za bolečino v koži in jih lahko uporabljamo za določitev praga za mehansko bolečino.

Kvantificirano testiranje občutenja za toplo in mrzlo opravimo s posebnimi termodami, ki jih položimo na določen del telesa in jih nastavljamo tako, da razvijejo določeno temperaturo. Pri bolnikih s sumom na nevropatsko bolečino uporabljamo predvsem metodo določanja praga občutenja. Bolniki z nevropatsko bolečino pogosto navajajo paradoksno občutenje (na primer občutenje močno mrzlega predmeta kot ťvročineŤ).

Občutenje vibracije lahko kvantitativno ocenimo z vibrametri, to je z elektromehansko napravo z nastavkom, ki ima nastavljivo amplitudo premika, ob standardiziranem pritisku na kožo. Z vibrometrom določamo prag zaznave vibracije in prag izginotja občutka vibracije.

Pri preiskovancu z bolečino in sumom na okvaro perifernega živčevja lahko z elektrofiziološkimi metodami okvaro natančneje opredelimo. Uporabljene metode so elektromiografija (merjenje električne aktivnosti mišic) in elektronevrografija (merjenje električne odzivnosti živcev). Precejšna omejitev teh metod je v tem, da so občutljive zgolj za nenormalnosti debelejšega in mieliniziranega živčnega nitja. Nevropatska bolečina pa nastaja še posebno pri okvarah tankega živčnega nitja, ki ga rutinske elektrofiziološke metode ne preiskujejo.

Pri okvarah centralnega živčnega sistema bodo druge elektrofiziološke metode (meritev senzoričnih in motoričnih evociranih potencialov) le izjemoma prispevale k natančnejši anatomski diagnozi. Pri okvarah centralnega živčnega sistema zato v diagnostiki raje uporabljamo slikovne metode, ki pridejo v poštev tudi v diagnosticiranju okvar perifernega živčevja, pač glede na sum, kje naj bi bile bolezenske ali poškodbene spremembe.

Na ravni doživljanja bolečine gre sicer za interakcije več živčnih podsistemov, kakor kažejo raziskave s funkcijskimi slikovnimi metodami možganov. Te lahko sledijo spremembam v možganski aktivnosti pri doživljanju bolečine; dosedanji rezultati kažejo, kako kompleksno se možgani odzovejo pri bolečinskih dražljajih. (Metode PET in funkcijske MR se za zdaj uporabljajo pri preiskovanju bolečine zgolj v raziskovalne namene.)

Predvsem pri kroničnih bolečinskih sindromih sta preiskava in vrednotenje psiholoških in socialnih dimenzij kronične bolečine nujna, a podrobnejši opis presega okvir tega sestavka.

Ker nociceptivno bolečino zdravimo drugače kot nevropatsko, moramo bolečino ustrezno diagnosticirati. Pri nevropatski bolečini si obetamo boljše uspehe zdravljenja, če bomo lahko razlikovali različne bolečinske sindrome, ne samo po vzroku, ampak tudi po naravi motnje. Zdi se, da je pomembno razlikovati motnje z izzvano bolečino od onih s spontano. Z dražljaji izzvano bolečino je mogoče natančneje opredeliti z bolj poglobljenim senzoričnim testiranjem (še posebno s kvantitativnim senzoričnim testiranjem).

Takšno natančnejše opredeljevanje bolečine sicer dandanes še nima zelo jasnega vpliva na odločitve o zdravljenju, upati pa je mogoče, da bo natančnejša opredelitev bolnikov na tiste z dinamično hiperalgezijo, s statično hiperalgezijo oziroma z alodinijo ustrezno opredelila posamezne podskupine, za katere bomo kmalu znali izbrati ustrezno ciljano razvita zdravila.

Za zdaj sta skratka izčrpen pogovor z bolnikom in telesni pregled ustrezna osnova za diagnozo tudi nevropatskega bolečinskega sindroma, pa tudi za spremljanje bolnika ob zdravljenju.

Obravnava bolj kompleksnih kroničnih bolečinskih stanj pri preiskovancih pa zahteva praviloma timski pristop pri diagnostiki in tudi pri zdravljenju.





Prof. dr. David B. Vodušek, dr. med., višji svetnik

Nevrološka klinika, Klinični center Ljubljana



[url=http://www.postimage.org/]kliknii..!
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

> Preobremenitev mišic

> Degenerativne bolezni sklepov (artroza, spondiloza)

> Vnetne bolezni sklepov (artritis, poliartritis, spondilitis)

> Športne poškodbe





Preobremenitev mišic

Vzrok Mišične bolečine so posledica revmatizma v samo 10% primerov, dosti pogosteje pa se tovrstne težave pojavljajo zaradi prevelikih naporov, napačne telesne drže, stalne preobremenitve mišic ali lažjih poškodb. Bolečine v hrbtu in vratu ali ramenih in rokah ter različne mišične bolečine in mišični krči so torej pogosto znak prevelike obremenitve mišičnega tkiva ter nastanejo zaradi slabe prekrvavitve in nezadostne oskrbe mišičnih celic s kisikom.



Znaki Bolečine v hrbtu:
Bolečine v spodnjem delu hrbta in v križu, lumbago ali išias se pojavijo nenadno, skupaj s krčem v hrbtnih mišicah.

Bolečine v vratu:
Zatrditev mišic in boleči krči v vratnih mišicah, ki pogosto povzročijo glavobol in otrdel vrat.

Bolečinski sindrom v rami in roki:
Bolečine v ramenu so prisotne tudi pri ležanju. Gibljivost rame je zmanjšana.

Mišične bolečine:
Povzroča jih prevelika obremenitev mišic z nakopičenjem kristalov mlečne kisline v mišicah. Tudi majhne natrganine v mišičnem tkivu lahko povzročajo bolečine in začasno zmanjšanje gibljivosti.

Sklepne bolečine:
Lahko nastanejo kot posledica virusnih okužb in se pogosto pojavijo pri gripi, kjer se mišične in sklepne bolečine razširijo po vsem telesu.



Zdravljenje Osnovni cilj:
Odpraviti je treba nezadostno oskrbo s kisikom in izboljšati prekrvavitev tkiv.

Fizikalna terapija:
Izboljšajte gibljivost s telovadnimi vajami, plavanjem, vajami za raztezanje in masiranjem. Boleči predel grejte z oblogami in se namakajte v sproščujočih kopelih. Izboljšajte mišično presnovo z uporabo posebej za to namenjenih mišičnih gelov, tekočin in pršil, ki prodirajo globoko v mišično tkivo. Pozorni bodite na primeren, fiziološki položaj telesa pri spanju in na pravilno držo telesa (predvsem vratu) pri delu, vožnji ali dvigovanju težkih bremen.



Nasvet

Če bolečina traja dlje kot 7 dni in če opazite nenaden pojav motenj avtonomnega živčevja (hladnost in odrevenelost dlani ali stopal, tresenje, težave z dihanjem), pa tudi če imate hude bolečine v ramenih ali kolkih oz. v medenici, se posvetujte s svojim zdravnikom.


Obstajata dve vrsti sklepnih bolečin in vsaka od njiju ima drugačen vzrok, zato ju tudi drugače zdravimo:

Degenerativne bolezni sklepov (artroza, spondiloza)

Vzrok

Obraba hrustanca v kolenskem in kolčnem sklepu ter v sklepih hrbtenice. S staranjem hrustanec vedno bolj izgublja svojo elastičnost ter postane fibrozen in tanjši. Te težave lahko dodatno poslabša stalna preobremenjenost sklepov, pa tudi dvigovanje težkih bremen ali napačna telesna drža.



Znaki
Obrabljen hrustanec lahko povzroči boleče vnetje v sklepih, to pa vodi do preobremenitve mišic. Človek zato zavzame zaščitno držo, da bi razbremenil prizadeti sklep, to pa vodi do nezadostne oskrbe hrustanca s prepotrebnimi tekočinami. Za artrozo je torej značilna bolečina na začetku dneva, ki se v teku dneva postopoma zmanjšuje.



Zdravljenje Osnovni cilj:
Izogibati se je treba preobremenitvam in stalnim pritiskom, v primeru prevelike telesne mase pa naj bolnik shujša.

Fizikalna terapija:
Uporabite katero od metod za zmanjšanje pritiska na sklepe, na primer vodno gimnastiko ali plavanje. Boleči predel grejte z oblogami in masirajte predel okoli sklepa, da se bodo mišice čimbolj sprostile.

Prehrana:
Prednost dajte zelenjavnim živilom, ker ta ugodno delujejo na prepustnost tkiv, in zmanjšajte uživanje maščob in živalskih beljakovin.

Lajšanje bolečin:
Na boleče mesto nanesite katerega od gelov za izboljšanje prekrvavitve, ki vsebuje tudi učinkovine za lajšanje bolečin, saj bodo te delovale lokalno na mestu nanosa in ne bodo imele neželenih učinkov. Napade hudih bolečin zdravite s salicilatnimi analgetiki.



Nasvet
Če bolečina traja več tednov ali če izžareva iz hrbtenice navzdol po nogi, se posvetujte s svojim zdravnikom. Peroralne analgetike uporabljajte previdno in le za kratkotrajno lajšanje bolečin!


Vnetne bolezni sklepov (artritis, poliartritis, spondilitis)

Vzrok
Vnetje nastane zaradi motenj delovanja imunskega sistema in se samodejno obnavlja in ohranja.



Znaki
Vnetje sklepov se razvije postopoma in se deloma razširi po vsem telesu, včasih pa se pojavlja tudi v napadih. Sklepi postanejo vidno otečeni, vnetje pa spremljajo hude bolečine. Značilna je jutranja okorelost, ki traja nekaj časa.



Zdravljenje Fizikalna terapija:
Nadzorovana fizikalna terapija je zelo pomembna. Grejte boleči predel in se namakajte v kopelih, ki spodbujajo prekrvavitev.

Prehrana:
V vaši prehrani naj prevladujejo polnozrnat kruh in žitarice ter živila iz zelenjavne skupine. Uživajte malo maščob in nič soli.

Kako zavreti izbruhe akutnega vnetja:
Lokalno hladite prizadeti predel in uporabljajte gele in obliže za lajšanje bolečin. Lahko jemljete tudi salicilatne analgetike, a samo začasno.



Nasvet
Če bolečine spremlja zvišana telesna temperatura ali če trajajo dlje časa, se posvetujte s svojim zdravnikom.


Športne poškodbe

Vzrok Nezgodne športne poškodbe lahko razdelimo na tri skupine:

1. Mišične poškodbe
Mišični krči, zatrditev mišic in mišične bolečine najpogosteje povzroča intenzivna obremenitev določene mišične skupine.

2. Poškodbe obsklepnih vezi in kit
Izvini ali izpahi ter nategnitev vezi ali kit nastanejo kot posledica hitre preobremenitve vezi in kit ob sklepih.

3. Vnetje kit in pokostnice
Draženje pokostnice je posledica naglega udara sile, na primer udarca ali trčenja, medtem ko je vnetje kit posledica preobremenitve, pritiska ali napačne tehnike izvajanja vaj.


Znaki
Vse poškodbe povzročijo lokalne bolečine. Te so opozorilni znak, da je treba prizadeti del manj obremenjevati. Za mišične poškodbe je značilna splošna bolečina, ki se pojavi, ko je predel preobremenjen, pogosto pa jo spremlja tudi zmanjšana gibljivost. Mesto poškodbe vezi ali kit zlahka določimo in pogosto jih spremlja otekanje ter občasno tudi podplutba. Funkcija sklepa je zmanjšana. Boleče vnetje pokostnice in kit se pokaže v obliki otekanja, pordelosti, občutka vročine ter prasketajočih zvokov ob obremenitvi.



Zdravljenje, Zapomnite si kratico PELK - počivanje, elevacija, led, kompresija.

Z drugimi besedami:
poškodovani ud mora mirovati in mora biti dvignjen (elevacija). Mesto poškodbe tudi hladite, da ustavite krvavitev, odpravite bolečine in zmanjšate otekanje. Uporabite kompresijo.

Neposredno po poškodbi je treba prizadeti ud močno hladiti s pomočjo leda, zavitega v brisačo, ali hladilnega pršila, ki vsebuje tudi analgetične učinkovine. Potem začnite ud zmerno hladiti za 2 do 3 dni in na prizadeto mesto nanesite analgetični gel ali obliž. Če močne bolečine ne minejo, lahko lokalno zdravljenje dopolnite s peroralnimi antirevmatiki, ki imajo tudi analgetično delovanje. Peroralne preparate uporabljajte previdno!

Strokovnjaki s področja športne medicine se zdaj strinjajo, da daljše hlajenje ovira proces celjenja, zato je treba po dveh do treh dneh hlajenja preiti na uporabo antirevmatičnega gela, tekočine ali kreme, ki spodbujajo presnovo v prizadetem tkivu.

Pri poškodbah vezi ali kit je treba poškodovano mesto dodatno mehansko podpreti in zavarovati s trakom, da omejimo njegovo gibljivost.

Najboljšo preventivo športnih poškodb še vedno zagotovimo s pravilnim ogrevanjem mišic in sklepov pred kakršnokoli telesno vadbo. To dosežemo na primer z vajami za raztezanje, z lahkim tekom in podobnim.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Bolečine v vratnem delu hrbtenice, ramenih, mravljinci v rokah in migreneKompresijske in kapilarne motnje pri osteohondrozi vratnega dela hrbtenice

Najbolj pogost vzrok pritiskanja na kapilarno - živčni snop hrbtenične arterije je izkrivljenje (kompenzatorna skolioza) vratnega predela hrbtenice, ki je prisotno tudi pri osteohondrozi v osrednjem in spodnjem delu hrbtenice, še posebej kot posledica hernije diska. Izkrivljenje v spodnjem in osrednjem vratnem predelu hrbtenice povzroča kompenzatorni pregib drugega zoba vratnega vretenca. Le-to je povezano s pravilnim delovanjem malih možganov, labirintnih in antigravitacijskih refleksov, ki so odvisni od pravilne vertikalne drže glave. Vendar med potekom izravnave glave prihaja do pritiska na kapilarno-živčni snop hrbtenične arterije s strani zoba drugega vratnega vretenca.



Pritisk na kapilarno-živčni snop hrbtenične arterije lahko povzročijo tudi drugi vzroki, kot so: izrastki na vretencih (osteofitis), izrastki (ekzostazme) na sklepih, bočne hernije diskov, še posebej njihove izpahnitve, zožane odprtine prečnih izrastkov, vratnih reber, zgibi arterij itd.


Medicinska znanost loči štiri faze kompresijskih kapilarnih sindromov v vratnem predelu hrbtenice:

I. faza:

Vrtoglavice
Glavoboli
Občutek slabosti, prepada
Nestabilna hoja in nihanja levo - desno
Bolečine v zunanjem slušnem prehodu
Šumenje, bobnenje in zvonjenje v ušesih


II. faza:

Napadi vročine, mrzlice
Ojačan utrip srca
Videnje mavričnih krogcev in "mušic") pred očmi
Glavobol z občutki pokanja, streljanja ali grmenja
Solzenje oči
Slabost in bruhanje
Občasne bolečine ramena in lopatke (periartroze) oziroma bolečine komolca (epikondilitis)


III. faza:

Mučni glavoboli in stalne vrtoglavice
Poslabšanje vida
Občutek zamašitve ušesa
Nerazločno govorjenje
Oslabela roka ali noga
Nastajanje stabilnih motenj možganskega krvnega obtoka


IV. faza:

Nestabilna in majava hoja
Upočasnitev izvajanja koordinacijskih gibov
Možnost pojava možganske kapi
Pri vseh bolnikih je prisotna omejitev gibljivosti (funkcijske blokade) v vseh gibljivih segmentih vratnega dela hrbtenice. Za razvoj bolezni je značilnost faznega razvoja in akutno poslabšanje stanja, če se ne izvaja ustrezno zdravljenje.



Tako I. faza preide v II., potem v III. In končno v IV, uspešnost zdravljenja pa je odvisna od stopnje obolelosti, zato svetujemo zdravljenje v čim zgodnejši fazi. Uspešnost zdravljenja z DENAS terapijo je v prvi fazi preko 90%, v drugi okoli 70%, v tretji pa že pod 50%.

DENAS terapija je prav gotovo najbolj učinkovita metoda zdravljenja osteohondroze vratnega predela hrbtenice, pri čemer pa je nujno potrebno omeniti, da jo lahko izvaja izključno terapevt z ustrezno specializacijo za DENAS terapevta.

Sindrom karpalnega kanala
Sindrom karpalnega oziroma zapestnega kanala je boleč sindrom, ki prizadene zapestje in roko. Karpalni kanal je ozek prehod, ki ga tvorijo kosti in vezi v zapestju. Skozenj tečejo kite mišic upogibalk prstov rok in mediani živec. Mediani živec oživčuje različne mišice in po njem se prenašajo občutki za otip palca, kazalca, sredinca, pol prstanca in kože na palčevi strani dlani. Kadar tkiva v karpalnem kanalu iz različnih vzrokov otečejo ali se vnamejo, stisnejo živec in tako pride do mravljincev, občutka olesenelosti v roki in tudi do bolečine. Bolečine se lahko pojavljajo tudi v podlakti. Običajno je več mravljincev in bolečin ponoči kot podnevi. Bolečina je lahko tako huda, da bolnika ponoči prebudi. če s prizadeto roko delamo, se težave samo poslabšajo. Lahko pride do izgube moči v mišicah dlani, predvsem v mišicah palca, prijemanje predmetov je vedno težje.

Sindrom karpalnega kanala se lahko pojavi pri ljudeh, ki pogosto ponavljajo enolične gibe predvsem pri prijemanju ali grabljenju predmetov pri upognjenem zapestju navzdol. To so tisti, ki veliko uporabljajo računalniško tipkovnico, tesarji, mizarji, trgovke, delavci za tekočim trakom, violinisti in mehaniki. Težave se lahko pojavijo tudi pri različnih konjičkih na primer vrtnarjenju, šivanju gobelinov, igranju golfa in veslanju. Sindrom karpalnega kanala je lahko posledica poškodbe zapestja, pojavi se lahko tudi pri sladkorni bolezni, revmatoidnem artritisu, boleznih ščitnice. Pogosto imajo težave tudi nosečnice v zadnjih mesecih nosečnosti, velikokrat pa težave nimajo jasnega vzroka.

Kdor ima bolečine zaradi karpalnega sindroma, mora prizadeto roko čim manj obremenjevati, zapestja ne sme imeti upognjenega navzdol daljši čas, zamenjati mora orodje, s katerim dela, ali prilagoditi delovni proces. Med delom je treba rokam privoščiti redne odmore in počitek. Izogibati se je treba delu z rokami preblizu in predaleč stran od telesa. Pri tipkanju je treba prilagoditi višino sedeža tako, da so podlahti poravnane s tipkovnico in da ni treba upogibati zapestij.

Pri bolečinah si pomagamo s protibolečinskimi in protivnetnimi tabletami in injekcijami v zapestje. V nekaterih primerih je potrebna operacija, ki sprosti utesnjene strukture v kanalu.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Kaj je nevropatska bolečina?


je eden naravnih odzivov telesa, ki opozarja na motnje v delovanju telesa ali na škodljive zunanje dejavnike. Akutne bolečine (imenujemo jih tudi kratkotrajne bolečine) so praviloma opozorilni znak in so življenjsko pomembne, saj npr. varujejo pred opeklinami in opozarjajo na poškodbe in okužbe. Akutne bolečine so očitno povezane z določeno prizadetostjo, minejo, ko se pozdravimo, in najpogosteje trajajo manj kot mesec dni. Če pa se bolečine nadaljujejo še dolgo potem, ko je prvotna prizadetost odpravljena ali ozdravljena, govorimo o kroničnih bolečinah. Te lahko postanejo velika težava, s katero je zelo težko živeti.

Živčna bolečina je vrsta kronične bolečine.

Pojavi se zaradi okvare živcev, ki običajno zaznavajo bolečino, ali zaradi prizadetosti dela živčevja, ki prenaša bolečinske signale, npr. hrbtenjače ali možganov.

Takšna bolečina, znana kot "nevropatska", v nasprotju z akutno bolečino nima varovalne vloge. Treba jo je pravilno diagnosticirati in zdraviti.

Vzroki nevropatske bolečine
Številne bolezni in stanja neposredno okvarijo živce in lahko povzročijo nevropatsko bolečino. Med takšnimi sta npr. multipla skleroza in poškodba zaradi nezgode. Amputacija uda je drug dobro znan vzrok nevropatske bolečine (bolečine v fantomskem udu).

Nevropatska bolečina je tudi razmeroma pogost zaplet bolezni, ki vplivajo na živce. Med takšnimi so sladkorna bolezen, pasovec in bolečine v križu. To pojasni, zakaj je lahko nevropatska bolečina pogostejši vzrok kroničnih bolečin, kot se marsikomu zdi.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Bolečina v kolku

Kolč­ni sklep le­ži glo­bo­ko, po­krit z de­belo plast­jo mi­šic in je tež­ko do­sto­pen za kli­nič­ni pre­gled. Bo­le­či­na v kol­ku se ka­že kot bo­le­či­na v dim­ljah, ki se ši­ri po steg­nu spre­daj in navz­dol do ko­le­na in še spre­daj po go­le­ni­ci, lah­ko pa za­daj v zad­njič­no mi­ši­co. Bo­le­či­na je tr­ga­jo­ča, stal­na, lah­ko je nez­no­sna.

Kaj pov­zro­ča bo­le­či­no
Pri pre­so­ji bo­lez­ni je po­mem­bna pred­vsem bol­ni­ko­va sta­rost. Ve­či­na bo­lez­ni kol­kov se po­ja­vi že v otroš­tvu. Pri otro­cih, sta­rih do dve leti, je naj­po­go­stej­ši pri­ro­je­ni iz­pah kol­ka, od dru­ge­ga do pe­te­ga leta se po­jav­lja pre­hod­ni si­no­vi­tis, tj. vnet­je ovoj­ni­ce skle­pa, od tret­je­ga do os­me­ga leta Pert­he­so­va bo­le­zen (zmeh­ča­nje gla­vi­ce steg­ne­ni­ce), od de­setega do šti­rinaj­ste­ga leta epi­fi­zio­li­za kol­ka, ka­te­re vzroka sta obre­me­ni­tev kol­ka ali hi­tra rast.
Pri odra­slih je vzrok bo­le­či­ne v kol­ku naj­po­go­ste­je ar­tro­za kol­ka, to, pre­pro­sto po­ve­da­no, po­me­ni obrabo kol­ka. Pri tej spre­mem­bi hru­sta­nec iz­gi­ne in v zad­nji fazi se »drg­ne« kost na kost. Ob bo­le­či­ni v kol­ku mo­ra­mo po­mi­sli­ti tudi na spre­mem­be v hrb­te­ni­ci, spre­mem­be v tre­bu­hu, me­de­ni­ci in spre­mem­be na oži­lju – mož­nost zo­ži­tev ar­te­rij.

Na spre­mem­be na ži­lah ar­te­rij mo­ra­mo zla­sti po­mi­sli­ti pri ka­dil­cih, pri lju­deh s po­vi­ša­ni­mi vred­nost­mi ho­le­ste­ro­la in pri lju­deh, ki ima­jo že spre­mem­be na srč­nih ar­te­ri­jah in vrat­nih ar­te­ri­jah. Lah­ko gre za spre­mem­be na kol­ku in hkra­ti na ži­lah.

Bo­le­či­na v kol­ku je lah­ko tudi pre­nesena bo­le­či­na iz ko­le­na. Pri spre­mem­bah in bo­lez­nih ko­len lahko bo­le­či­na seva v kolk.

Po poš­kod­bah lah­ko pri odra­slih pri­de do ne­kro­ze gla­vi­ce steg­ne­ni­ce, zla­sti po pre­lo­mu vra­tu ali iz­pa­hu, sploh če je zlom vi­so­ko na vra­tu steg­ne­ni­ce. Pri moš­kih sred­njih let je vzrok tudi idio­pat­ska ne­kro­za gla­vi­ce steg­ne­ni­ce (vzrok ni znan), ki je po­dob­na Pert­he­so­vi bo­lez­ni otrok. Ta je zna­čil­na za moš­ke sred­njih let, kro­nič­ne al­ko­ho­li­ke, ki ima­jo raz­vi­to je­tr­no bo­le­zen. Vzrok bo­le­či­ne so tudi pri­ro­je­na motnja v za­ko­ste­ne­va­nju. Vzrok za motnjo ni znan, bo­le­zen je ded­no po­go­je­na.

Iz­klju­či­ti vnetne bo­lezni kol­ka
Po­mem­bno je, da iz­klju­či­mo vnet­ne bo­lez­ni kol­ka. Lo­či­mo bak­te­rij­ska in ne­bak­te­rij­ska vnet­ja kol­kov. Pri bak­te­rij­skih vnet­jih ima­mo po­leg bo­le­či­ne, še­pa­nja in zmanj­šanja gib­lji­vo­sti tudi slab­še splo­šno po­čut­je in po­vi­ša­no te­le­sno tem­pe­ra­tu­ro, celo mrzlico in tudi na kol­ku sa­mem opa­zi­mo zna­ke vnet­ja: rde­či­no, ote­kli­no, bo­le­či­no, sklep je bolj to­pel na otip. Vzrok vnet­ja so na­vad­no sta­fi­lo­ko­ki. Tu­ber­ku­loz­no vnet­je kol­kov je bilo vča­sih tudi kar po­go­sto.

Bo­le­či­no v kol­ku lah­ko pov­zro­ča­jo tudi ne­bak­te­rij­ska vnet­ja. Med te pri­šte­va­mo rev­ma­toid­ni ar­tritis, si­no­vi­tis, bur­zi­tis, be­nig­ne in ma­lig­ne tu­mor­je. Rev­ma­toid­ni ar­tri­tis je rev­mat­ska bo­le­zen, ki lah­ko pri­za­de­ne tudi kol­ke. Pri­za­de­ti so tudi dru­gi šte­vil­ni skle­pi. Si­no­vi­tis je vnet­je sklep­ne ovoj­ni­ce kol­ka. Po­gosteje se po­jav­lja pri otro­cih in mlaj­ših odra­slih.

Bur­zi­tis po­me­ni vnet­je bur­se – sluz­ne­ga me­šič­ka. Na­lo­ga bur­se je ma­za­nje skle­pa. Do vnet­ja na­vad­no pri­de za­ra­di preo­bre­me­ni­tve. Naj­bolj pri­za­de­ta je tro­han­ter­na bur­za – sluz­ni me­ši­ček na zu­na­njem delu kol­ka. Po­ma­ga po­či­tek, vča­sih vbriz­ga­va­nje zdra­vi­la ne­po­sred­no v bur­so.

Kako od­kri­je­mo vzrok
Po­mem­bna sta anam­ne­za, tj. kar nam bol­nik pove, in kli­nič­ni pre­gled. Pri pre­gle­du lah­ko že ta­koj vi­di­mo še­pa­nje, zi­ba­nje pri hoji, ugo­to­vi­mo zmanj­ša­no gib­lji­vost v kol­ku, prikraj­ša­vo okon­či­ne, kon­trak­tu­ro, to po­me­ni, da se mi­ši­ce za­teg­ne­jo in s tem imo­bi­li­zi­ra­jo sklep, da je manj gib­ljiv, kar je na­rav­na obram­ba.

Po­treb­ne so prei­ska­ve krvi, zla­sti ob sumu na bak­te­rij­sko vnet­je skle­pa. Po­treb­no je rent­gen­sko sli­ka­nje obeh kol­kov, ko­len in hrb­te­ni­ce, da iz­klju­či­mo spre­mem­be na ko­le­nih in hrb­te­ni­ci.

Ob huj­ših bo­le­či­nah v spod­njem delu tre­bu­ha je tre­ba opra­vi­ti tudi ul­tra­zvok tre­bu­ha.

Če za na­štete te­žave ne naj­de­mo vzro­ka, je tre­ba opra­vi­ti tudi ul­tra­zvok kol­kov, vča­sih tudi mag­net­no re­so­nan­co (MRI) kol­kov, scin­ti­gra­fi­jo – prei­skavo, pri ka­te­ri bol­ni­ku vbriz­ga­mo kon­trastno sreds­tvo, po­tem pa sli­ka­mo ce­lo­ten ske­let.

Zdrav­lje­nje je raz­lič­no od vzro­ka za bo­le­či­no. Samo bo­le­či­no laj­ša­mo z zdra­vi­li pro­ti bo­le­či­nam. Ka­te­ra zdra­vi­la in ko­li­ko, je od­vi­sno od stop­nje bo­le­či­ne, ki jo ved­no oce­ni­mo, kako huda je.

Huda, ne­nad­na bo­le­či­na, še­panje in mot­nje gib­lji­vo­sti v kol­ku spa­da­jo pod nuj­no k spe­cia­li­stu or­to­pe­du, da se čim prej ugo­to­vi vzrok bo­le­či­ne.

Tu­mor­ji v kol­ku niso zelo po­go­sti. Pri gos­po­du ni skr­bi, da gre za tu­mor, saj že na pod­la­gi po­dat­kov, ki jih je po­ve­dal, lah­ko re­čemo, da gre za obra­bo kol­ka. Če rent­gen­ske­ga sli­ka­nja kol­kov še ni opra­vil, naj ga opra­vi, si­cer pa me­nim, da dru­ge prei­ska­ve, gle­de na po­ve­da­no, niso po­treb­ne.

Katarina Planinec, dr. med.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Sinusitis - vnetje obnosnih votlin

Si­nu­si­tis je splo­šen izraz za vnet­je sluz­ni­ce ene ali več ob­no­snih vot­lin. Ob­no­sne vot­li­ne so v če­lu, na obeh stra­neh lic. Vnet­je si­nu­sa na če­lu ime­nu­je­mo fron­tal­ni, vnet­ja si­nu­sov na li­cih pa mak­si­lar­ni si­nu­si­tis. Akut­na ob­li­ka je ved­no po­sle­di­ca vnet­ja sluz­ni­ce v nosu, kro­nič­na ob­li­ka pa lah­ko po­te­ka brez vnet­ja v no­sni sluz­ni­ci.


Ote­kla sluz­ni­ca
Zač­ne se kot vnet­no ote­ka­nje sluz­ni­ce si­nu­sov, iz­lo­ča­nje pro­tiv­net­nih sno­vi in zbi­ra­nje vnet­nih ce­lic, kar pri­ve­de do za­prt­ja si­nu­sne­ga ustja z ok­va­ro ali brez ok­va­re čiš­če­nja z dla­čicami. S tem se ok­va­ri­ta nor­mal­na iz­me­nja­va zra­ka med si­nu­sno in no­sno vot­li­no ter dre­na­ža iz­loč­kov iz si­nu­sne vot­li­ne. Sluz, ki za­sta­ja, pa us­tvar­ja do­bre raz­me­re za na­se­li­tev bak­te­rij, kar vse sku­paj še po­slab­ša. Je po­go­sta bo­le­zen. Oko­li 2 od­stot­ka vi­ru­snih okužb no­sne sluz­ni­ce prei­de v bak­te­rij­sko okuž­bo, ki zah­te­va zdrav­lje­nje z an­ti­bio­ti­kom. Tako pome­ni tudi ve­liko zdravs­tveno in eko­nomsko te­ža­vo. Vpli­va pa tudi na od­por­nost bak­te­rij na an­ti­bio­ti­ke. Pov­zro­či­te­lji so šte­vil­ni vi­ru­si in bak­te­ri­je. Po­jav­lja­jo se v zgod­nji je­se­ni, poz­no spom­la­di. Pri kro­nič­nem si­nu­si­ti­su so pov­zro­či­te­lji dru­gač­ni kot pri akut­ni ob­li­ki, zato tudi iz­be­re­mo dru­ga­čen an­ti­bio­tik. Ve­li­ko­krat so za vnet­je mak­si­lar­ne­ga si­nu­sa kri­vi bol­ni zob­je. Po­leg an­ti­bio­ti­ka je nujen pre­gled pri zo­boz­drav­ni­ku in rent­gen zob.

Po­go­ste­je se si­nu­si­tis po­jav­lja pri ana­tom­skih ne­pra­vil­no­stih – na pri­mer pri krivem nosnem pre­tinu, obo­le­njih zob, ast­mi, slad­kor­nih bol­ni­kih, no­seč­ni­cah, delu v one­sna­že­nem zra­ku, delu z bol­ni­mi otroki, odra­sli­mi, na pri­mer v šo­li, am­bu­lan­ti, bol­nišni­ci …


Vnet­je no­sne vot­li­ne ali si­nu­sov?
Vča­sih je tež­ko ugo­to­vi­ti, ali gre za vi­ru­sno vnet­je no­sne vot­li­ne ali za vnet­je si­nu­sov. Za vi­ru­sno okuž­bo vemo, da se sta­nje vsak dan izbolj­šu­je in po 7 do 10 dneh se po­ču­ti­mo ve­li­ko bo­lje. Lah­ko pa se po­čut­je slab­ša, ima­mo gla­vo­bol in lah­ko samo bla­go po­vi­šano te­lesno tem­pe­ra­turo, iz nosu ne gre nič ali pa ru­me­no ze­le­na, rjav­ka­sta gnoj­na go­sta sluz, bo­leč je pre­del nad si­nu­som, ok­var­jen je voh ali pa sploh ni­če­sar ne vo­nja­mo, lah­ko ču­ti­mo pri­tisk na zgor­nje zobe, mor­da ne­pri­je­ten vonj iz nosu, na splo­šno se po­ču­ti­mo sla­bo. Te­daj ima­mo si­nu­si­tis.

Diag­no­zo potr­di­mo gle­de na zgor­nje te­ža­ve.
- Gla­vo­bol se zna­čil­no po­slab­ša pri pre­mi­ka­nju gla­ve navz­dol. Pre­gled krvi in rent­gen­sko sli­ka­nje nam naj­več­krat nista v po­moč. Lo­či­mo po­nav­lja­jo­čo se akut­no ob­li­ko, to po­me­ni, da zbo­li­mo več kot šti­rikrat na leto, pri kro­nič­ni ob­li­ki pa tra­ja­jo te­ža­ve več kot 12 ted­nov.

Zdrav­lje­nje si­nu­si­ti­sa
Zdravnik zdra­vi gle­de na ob­li­ko vnet­ja. Po­mem­bno je, da si bol­nik či­sti no­sno vot­li­no, po­ma­ga­mo si s kap­lji­ca­mi, pr­ši­li za nos, po­tre­ben je po­či­tek in da pi­je­mo do­volj te­ko­či­ne. Zna­no je, da se prib­liž­no 60 od­stot­kov si­nu­si­tisov oz­dra­vi s temi ukre­pi. V nas­prot­nem pri­me­ru pred­pi­še­mo an­ti­bio­tik bol­ni­ku. An­ti­bio­ti­ki pr­ve­ga iz­bo­ra so pe­ni­ci­li­ni, dru­gi iz­bor pa mof­lok­sa­cin. Ka­dar pa gre za si­nu­si­tis za­ra­di obo­le­nja zob, je pri­mer­nej­ši amoksi­ci­lin s kla­vu­lan­sko ki­sli­no ali klin­da­mi­cin. Pri aler­gi­ji na pe­ni­ci­li­ne pred­pi­še­mo ma­kro­lid­ne an­ti­bio­ti­ke ali klin­da­mi­cin. Če zdrav­lje­nje ne po­te­ka, kot bi mo­ra­lo, to po­me­ni, da ni iz­bolj­ša­nja po treh dneh, so po­treb­ne na­daljnje prei­ska­ve, naj­bo­lje na­po­ti­tev k spe­cia­listu za uše­sa, nos in grlo – oto­ri­no­la­rin­go­logu. Tudi kro­nič­ni si­nu­si­tis spada k spe­cia­li­stu. Ta bo pre­so­dil, kak­šne prei­ska­ve so po­treb­ne.

Mo­go­či so za­ple­ti
Če ne zdra­vi­mo si­nu­si­ti­sa, lah­ko pri­de do šir­je­nja vnet­ja v oče­sno vot­li­no, lah­ko pri­de tudi do og­noj­ka v mož­ga­nih, do vnet­ja mož­gan­skih ovoj­nic. Pri otro­cih je si­nu­si­tis več­krat spre­gle­dan, pri odra­slih manj­krat.

K zdrav­ni­ku mo­ra­mo, če se sta­nje slab­ša ozi­ro­ma so zgo­raj na­šte­ti zna­ki, simp­to­mi, zelo hudi ali pa če tudi po 7 do 10 dneh ni nič bo­lje. Po­mem­bno je, da se izo­gi­ba­mo stre­su, se čim več gib­lje­mo na sve­žem zra­ku in se izo­gi­ba­mo gi­ba­nju v kra­jih, kjer je ve­li­ko lju­di na kupu. Vi­rusne okuž­be so zelo po­goste in se ši­ri­jo kap­ljič­no in ob do­ti­ku. Člo­vek je ku­žen, še pre­den ima zna­ke obo­le­nja. Ta­koj po­skr­bi­mo, da do­volj pi­je­mo, da skr­bi­mo, da se nam nos ne za­ma­ši. Upo­rab­lja­mo fi­zio­loš­ko raz­to­pi­no, s ka­te­ro si več­krat na dan iz­pi­ra­mo nos.

Katarina Planinec, dr. med.


_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Glavobol
Ta nadloga se najpogosteje pojavlja med 20. in 45. letom. "Medicinsko gledano se glavoboli delijo na primarne (tenzijski glavobol in migrena), sekundarne (glavobol zaradi okužb in visoke telesne temperature, težav z očmi, sinusi in ušesi, dehidracije, glavobol, ki sledi poškodbam ...) in obrazno bolečino ter nekatere druge glavobole," našteva dr. Miholičeva. Čeprav glavobol večinoma ne pomeni resne bolezni, moraš v nekaterih primerih (če se bolečina stopnjuje in se ji pridružijo še ponavljajoče se bruhanje s slabostjo, nevrološki izpadi in druge težave, celo epizode nezavesti) vendarle takoj poiskati zdravniško pomoč.

Nasvet zdravnice:
Zlata vreden je tale: "Če te pesti migrena, imej tablete vedno s seboj." Za blažje glavobole pa si zapomni nekaj trikov samopomoči. "Veliko lahko narediš z zdravim načinom življenja," je prepričana zdravnica, po naših izkušnjah pa velikokrat učinkovito delujejo tudi prenehanje z delom ali učenjem in počitek v temni sobi, dva ogromna kozarca vode – če si dehidrirana, nežna (samo)masaža obraza in lasišča ter umirjen sprehod, na katerem bo bolečino odslovil svež zrak, tablet pa sploh ne boš potrebovala.

Akne
Če samozavest načenjajo tudi tebi, vedi, da jih ima kar 85 odstotkov mladih, pri ženskah pa neredko vztrajajo do poznih tridesetih let. "Akne nastanejo, ko maščoba, ki kožo sicer varuje, in mrtve celice zamašijo kožne pore. Najpogostejše so na obrazu, vratu, hrbtu, prsih in ramenih, in sicer v puberteti in po njej (pri puncah zlasti pred menstruacijo), ko je zaradi hormonskih sprememb koža najbolj mastna," pojasnjuje dr. Miholičeva.

"Aken ne dobiš zaradi čokolade in mastne hrane, drži pa, da zdravo življenje prispeva k lepši in bolj zdravi koži." Situacijo še poslabšajo praskanje, lasje na obrazu, ki kožo dodatno mastijo, stresno življenje, agresivna kozmetika, pudranje, ki zapira pore, umivanje z vročo vodo in močno znojenje.



Nasvet zdravnice:
Kupi in uporabljaj blago kozmetiko za čiščenje obraza, če se stanje ne izboljša, pa obišči kozmetičarko, ki strokovno očisti in določi tip kože, da lažje izbereš kremo. "Pri hudih težavah predpišemo antibiotično zdravljenje ali damo napotnico za dermatologa. Mnogo deklet si zmotno predstavlja, da jih pred aknami rešijo kontracepcijske tabletke – ker delujejo le na nastanek kožne maščobe, jih ne priporočamo kot glavno zdravilo," poudarja sogovornica.

Seneni nahod
Povzroča ga alergija na cvetni prah, ki je v zraku med cvetenjem rastlin, in ni nevarna, je pa nadležna in dokaj pogosta, saj jo ima kar petina Slovencev. Stalni spremljevalci so kihanje, voden izcedek iz nosu ali zamašen nos, pekoč občutek v očeh ter srbečica v ustih, žrelu, nosu in ušesih.

"Pojavnost senenega nahoda je največja med pomladnimi in poletnimi meseci – odvisno, na kateri cvetni prah je oseba alergična, kolikšna je koncentracija v zraku in kakšne so vremenske razmere, nemalokrat pa tudi resno omejuje kakovost življenja," meni dr. Mojca Miholič.

Nasvet zdravnice:
"Zdravljenje senenega nahoda naj se začne z izogibanjem vdihavanja cvetnega prahu, za katerega vemo ali sumimo, da nam povzroča težave," predlaga. Ko je koncentracija najvišja (v mestu zvečer, na podeželju pa zjutraj), ostani v zaprtem prostoru, tvoj zaveznik pa je dež, ki zrak očisti. Pomagali ti bodo tudi antihistaminiki – zdravila, ki jih lahko dobiš brez recepta, pršila za nos in očesne kapljice. "Če nič od tega ne omili bolezni, te bo osebni zdravnik napotil k specialistu alergologu, z njim pa se boš posvetovala o imunoterapiji," dodaja zdravnica.

Infekcijska mononukleoza
"V osnovi je to otroška bolezen, njen virus pa najdemo predvsem v slini," pravi dr. Mojca Miholič. "Virus se lahko širi z osebe na osebo med poljubljanjem, zato v šali tej okužbi rečemo kar kissing disease – bolezen poljuba, sicer pa je okužba možna tudi prek kozarcev, uporabe skupnega jedilnega pribora in s kašljem."

Prvi bolezenski znaki (glavobol, visoka telesna temperatura, potenje, bolečina v žrelu, utrudljivost, šibkost, povečane bezgavke, izguba apetita) se začnejo po enem mesecu od okužbe. "Praviloma se človek okuži le enkrat v življenju, virus pa se v večini primerov pozdravi sam," razlaga sogovornica. Z antibiotiki ne boš ozdravela, ker gre za virusno, in ne za bakterijsko okužbo, čeprav te bolečina v žrelu lahko spominja na angino.



Nasvet zdravnice:
"Priporočamo počitek in izogibanje fizičnim naporom tri do štiri tedne, velike količine brezalkoholnih napitkov in zdravo, uravnoteženo prehrano, pri bolečinah v žrelu tudi grgranje slane vode ter žajbljevega poparka, za zniževanje temperature in bolečin pa sredstva s paracetamolom." Ne pozabi, da boš morala ob laboratorijsko in klinično potrjeni okužbi na poljubljanje in druge stike s slino za nekaj časa pozabiti.

Bolečina v križu
Čeprav zaradi nje morda pogosteje tarnajo tvoji stari starši, lahko prizadene tudi tebe. Po besedah dr. Miholičeve do bolečin v križu in v spodnjem delu hrbta lahko pripeljejo različne zdravstvene težave hrbtenice, med drugim pa tudi čustveni pretresi in stres, ki povečuje napetost oziroma zmanjšuje prožnost v mišicah in vezeh ob ter v hrbtenici.

"V glavnem traja okrevanje pri nekomplicirani, nenadni in akutni bolečini v križu nekaj dni," zagotavlja, v nasprotnem primeru in če jo spremljajo še druge težave, pa moraš k zdravniku na pregled.

Nasvet zdravnice:
Preprečevanje je boljše kot zdravljenje – pazi, kako sediš, spiš, stojiš in dvigaš breme, poskrbi za moč hrbtnih mišic s hojo ali plavanjem, z vajami okrepi trebušne mišice in vzdržuj zdravo telesno težo. Če težave že imaš, bodo pomagala protibolečinska sredstva s paracetamolom. "Bolniku nikakor ne svetujemo počitka v postelji in priporočamo čimprejšnjo vrnitev k vsakdanjim aktivnostim, v pomoč pa so lahko tudi alternativne tehnike, kot so vadba joge, obisk kiropraktika, akupunktura, masaže vseh vrst ... A preden se odločiš za kaj takega, se pogovori s svojim zdravnikom," pravi zdravnica.

Za pomoč pri pripravi članka se zahvaljujemo asist. Mojci Miholič, dr. med., specialistki družinske medicine.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Lajšanje bolečin

Kako naj ravnam, ko začutim bolečino v križu?

Bolečino si skušamo olajšati s segrevanjem ali hlajenjem bolečega mesta. Če bolečina ne mine, si lahko pomagamo tudi z analgetiki, ki jih dobimo brez recepta v lekarni. Poleg tega si lahko pomagamo tudi z masažo ter vajami za krepitev in sproščanje hrbtnih mišic. Pomembno je tudi, da se naučimo pravilne drže in poskrbimo za to, da bo naša hrbtenica imela primerno oporo predvsem v ledvenem delu. S primernim vzglavnikom in ležiščem poskrbimo, do bo naša hrbtenica tudi med spanjem imela pravilno lego, saj se naša hrbtenica lahko le v pravilni legi med ležanjem razbremeni in si nabere novih moci.



Če že imate bolečine v hrbtenici, prosite svojega zdravnika, naj vas temeljito pregleda in napravi rentgensko sliko. Šele na podlagi teh izvidov vam bo vaš zdravnik ali fizioterapevt najlažje svetoval, katere vaje so najprimernejše za vas. Če bolečin v hrbtenici nimate, so načeloma primerne vse raztezne vaje in vaje za moč. Pomembno je le, da z vajami takoj prenehate, če pri tem začutite bolečine.


Težave s hrbtenico postajajo vsakodnevna nadloga današnjega časa.
Statistično je dokazano, da nas je v civiliziranem svetu več kot tretjino takih, ki smo vsaj enkrat v življenju že okusili bolečino v hrbtenici. V zadnjem stoletju so se težave s hrbtenico zaradi spremenjenega načina življenja, stereotipnih delavnih opravil, ki se ponavljajo daljše obdobje, prisiljene drže telesa, dolgotrajnega sedenja in podobno začele množiti. Bolečine v hrbtenici zelo pogosto povzročajo ne samo izostanek z dela in manjši osebni dohodek, temveč tudi nezmožnost aktivnega življenja. Zato si vsakdo želi čimprejšnjo vrnitev v družbo zdravih in sposobnih. Bolečina v hrbtenici ni le osebni problem posameznika, ampak je problem celotne družbe, ki izgublja številne delovne ure in narodni dohodek, da o katastrofalnih stroških zdravljenja niti ne govorimo.

Vsi, ki nas pestijo bolečine v hrbtenici, si želimo, da bi nas nehalo boleti in da bi naša hrbtenica spet postala normalno sposobna za vsakdanje življenjske obremenitve. Zdravljenje samo je odvisno od vzroka in obsežnosti okvare, za ponovno usposobitev hrbtenice za normalne obremenitve pa lahko in tudi moramo največ narediti sami.

Bolečine v hrbtu
Bolečine v hrbtu lahko razdelimo v tri skupine:

Akutne bolečine
Akutne bolečine v hrbtu so danes močno razširjen problem. Pojavijo se nenadoma ali pa se počasi stopnjujejo. Trajajo lahko več dni ali nekaj tednov. Večinoma nastanejo zaradi preobremenjenosti gibalnega aparata. Pojavijo se tako pri zlomih in vnetjih kot pri naprezanju mišic in kosti, posebej pri tistih, ki se ne vajeni lotijo raznih fizičnih naporov.

Kronične bolečine
Te so kompleksnejše narave. Bolečine trajajo nekaj mesecev. Natančnega vzroka ni mogoce najti, lahko pa jih pripisujemo nepravilni obliki hrbtenice, okvari medvretenčnih ploščic ali znamenjem obrabe. Pogosto se pojavijo pri boleznih kot so artritis, osteoartritis, ukrivljenost hrbta, nepravilnih hrbteničnih krivinah ali pri pomanjkanju kostnih mineralov. Drugi vzroki so npr. prevelika telesna teža in slaba telesna drža. Dodatno jih lahko poslabšamo s stresom ali psihičnimi obremenitvami.

Ponavljajoče se bolečine
Vedno znova se redno ali neredno pojavljajo. Vzrokov je več. Najpogostejši je slaba drža, ki je posledica opravljanja statičnega dela, v kombinaciji s prevelikimi obremenitvami, psihične obremenitve ali pomanjkanja treninga mišic.
Vzroki za bolečine

Večina ljudi nas je že od malih nog navajeno veliko sedeti in se premalo gibati – navada, ki se je kot odrasli ne otresemo. Dan sodobnega cloveka je približno tak: potem, ko smo sedeli pri zajtrku, sedimo v avtu ali javnih prometnih sredstvih. Dan prebijemo na delavnem mestu sede in to v nespremenjeni enostranski drži. Kratek opoldanski odmor presedimo v menzi. Po delu sedimo pred televizorjem, za stalno mizo v gostilni, v okrepčevalnici ali v gledališču, preden končno ležemo v posteljo. Dodatno svoji hrbtenici škodujemo s tem, ko se z avtom odpeljemo skoraj do nabiralnika in po nakupih, tekoče stopnice in dvigala pa nam prihranijo hojo po stopnicah. Vse manj se torej gibljemo, naše telo pa potrebuje redno, dejavno gibanje, do bo ostalo zmogljivo in zdravo.


Težav s hrbtenico pa ne povzroča samo dolgotrajno sedenje ali pomanjkanje gibanja, temveč tudi poklici, povezani z velikimi obremenitvami: z nenehnim dviganjem in prenašanjem bremen ter sklanjanjem. Še posebej škodljiva so dela z enoličnimi in ponavljajočimi se gibi, kot jih mora na primer opravljati delavec za tekočim trakom ali blagajničarka.


Znano je tudi, da čezmerna teža obremenjuje hrbtenico in gibalni aparat, torej kosti, mišice in sklepe. V daljšem časovnem obdobju postane pritisk na kosti in medvretenčne ploščice prehud, saj mišice in vezi ne opravljajo le svoje normalne naloge – držati hrbtenico pokonci – temveč jim čezmerne telesna teža naprti še dodatno breme.


Manj znana je povezava med kajenjem in težavami s hrbtenico. Iz raziskav pa vemo, da so kadilci veliko pogosteje nagnjeni k okvaram medvretenčnih ploščic in bolečinam v hrbtu kot nekadilci. Vzrok je nikotin, ki je za žile zelo škodljiv, saj jih zožuje in s tem močno ovira preskrbo tkiv s hranilnimi snovmi.

Že dolgo tudi vemo, da duševne obremenitve in stres vplivajo na telo. Veliko nas čustven stres prestreza s svojimi mišicami, posebno z mišicami vratu in ramen in ta stres morda poznate kot glavobol z napetostjo, ki se začenja v zatilju, od tam pa se seli navzgor in navzdol. Bolečine v zatilju, križu in nekateri glavoboli so pogosti odzivi na močan pritisk naše družbe, da bi morali biti čim bolj učinkoviti, oziroma na stres in preobremenjenost v vsakdanjem življenju, ki se jim le redki uspejo izogniti.

Lajšanje bolečin
Za lažje razumevanje delovanja našega telesa ter vpliva hrbtenice na funkcionalnost delov telesa vam želimo s sliko prikazati katero vretence vpliva na kateri del telesa. Tako se boste bolje zavedali koristnosti razgibavanja hrbtenice in s tem boljše prekrvavitve medvretenčnih ploščic.

Vratna vretenca (cervikalna) imajo vpliv na območje glave, prsna vretenca (torkalna) na predel od ramen, pljuč in trebuha do ledvic ter tankega črevesja, ledvena vretenca pa na spodnji del, kot so debelo črevo, uroginekološki organi, kolki, noge in stopala. Brez vpliva ni niti zakrneli del repa, trtica, saj vpliva na debelo črevo in kolke.

VRETENCA in PODROČJA

Klikni na sliko !



VRETENCA................................PODROČJA

C1-- Dovajanje krvi v glavo, lasišče, hipofizo, kosti obraza, možgani, notranje in srednje uho, simpatični živčni sistem

C2-- Oči, vidni živec, slušni živec, sinusi, mastoidne kosti, celo

C3-- Obraz, zunanje oho, kosti obraza, zobje, obrazni živci

C4-- Usta, Evstahijeva troblja, ustnice, usta

C5-- Glasilke, vratne žleze, žrelo

C6-- Vratne mišice, ramena, mandeljni

C7-- Ščitnica, zbadanje v ramenih, laket

Th1-- Roke od lakta navzdol, vključno s pestmi, sklepi in prsti, požiralnik

Th2-- Srce vključno z zaklopkami, osrčnikom, in koronarnimi arterijami

Th3-- Pljuča, bronhiji, popoljučnica, prsni koš, dojke, bradavice

Th4-- Žolčni mehur in skupno izvodilo

Th5-- Jetra, solarni pleksus, kri

Th6-- Želodec

Th7-- Trebušna slinavka, dvanajsternik
Th8-- Vranica, prsna prepona

Th9-- Nadledvične žleze

Th10-- Ledvici

Th11-- Ledvici, sečevod

Th12-- Tanko črevo, jajcevodi, obtok limfe

L1-- Debelo črevo, dimeljski obročki

L2-- Slepo črevo, trebuh, zgornji del nog, slepič

L3-- Spolni organi, moda in jajčniki, sečni mehur, koleno

L4-- Prostata, mišice spodnjega dela hrbtenice, bedrni živci

L5-- Spodnji del nog, sklepi, stopala, prsti, kite
SACRUM Kosti kolka, stegna,
COCCYX Danka, anus, srbečica

1. Pravilni položaji pri delu in počitku
Hrbtenico moramo varovati pri delu in počitku. Ker je hrbtenica najmanj obremenjena, kadar ima svoje naravne krivine, skušajmo tak položaj obdržat pri vseh dnevnih opravilih. Še posebej moramo biti pozorni pri vstajanju s postelje, dvigovanju bremen in sedenju.

a) Ležanje


Ker prespimo tretjino življenja, je dober vzglavnik in pravo ležišče zelo pomembno za preprečevanje nastanka bolečine. Za ljudi, ki že imamo bolečine v hrbtenici, pa je dobro ležišče in vzglavnik pomembna podpora pri zdravljenju bolečine.

Hrbet se najbolje sprosti leže; mišice, potrebne za pokončno držo ne delajo, pritisk na medvretenčne ploščice, vretenčna telesa in sklepe pa popusti. Kljub temu se mnogi zjutraj zbudimo z bolečinami v vratu, glavobolom ali mravljinčenjem v rokah ali prstih. Vzrok za težave je največkrat neprimeren vzglavnik.



Ob akutni bolečini v križu je pomembno predvsem, da za nekaj dni razbremenimo hrbtenico, kar dosežemo z ležanjem v razbremenilnem položaju. Ko ležimo na hrbtu, je pomembno, da nam naš vzglavnik nudi anatomsko oporo, torej da ima naša hrbtenica obliko črke 'S' gledano s strani. Pod kolena si podložimo blazino. Tudi pri ležanju na boku, nam mora naš vzglavnik nuditi anatomsko oporo, torej da ima naša hrbtenica obliko ravne črte, gledano od zadaj. Boleča noga naj bo zgoraj, pokrčite jo v kolku in kolenu ter jo podložite z blazino.

Po počitku pa seveda ne pozabimo na pravilno vstajanje. Preden vstanemo, se izdatno pretegnemo. V postelji se najprej obrnemo na bok, skrčimo nogi in ju položimo čez rob postelje. Dvignemo se z rokami in se usedemo. Nogi položimo na tla in vstanemo.

b) Sedenje


Za pravilno sedenje si zberimo trd sedež s primerno visokim naslonom. Sedimo vzravnano. Poskrbimo, da bo naša hrbtenica imela pravilno oporo v ledvenem delu. Za to si lahko omislimo ortopedsko oporo hrbtu Terapeutika, ki bo naši hrbtenici zagotavljala pravilen položaj ter ji nudila oporo v ledvenem delu. Zadnjico pomaknemo nazaj do roba stola. Stopala položimo na tla.

Tudi pri vstajanju in sedanju moramo hrbtenico obdržati kar najbolj pokončno. Med vstajanjem moramo imeti hrbtenico ravno, gornji del telesa nagnemo nekoliko naprej in se po možnosti opremo na naslonjali. Če teh ni, lahko za oporo uporabimo koleno. Ko sedamo, moramo paziti da bo ostala hrbtenica pri sedanju zravnana in stabilna; nikar si ne dovolimo preprosto pasti na sedež.

c) Dvigovanje in nošenje bremen

Pri dviganju je pomembno, da breme spravimo čim bliže k telesu. Dvigujemo iz čepečega položaja, obrate delamo s koraki in pri tem ves čas vzdržujemo vzravnani položaj. Pri nošenju bremen je pomembno, da si bremena čim bolj enakomerno porazdelimo v obe roki, tako da se hrbtenica ne nagiba v eno ali drugo stran.

d) Gospodinjska opravila


Pri likanju ali pomivanju posode je pomembno, da je naša delovna površina naravnana tako visoko, da se hrbtenica ne krivi. Pomagajmo si z nizko pručko, na katero med delom postavimo eno nogo. Če nimamo te možnosti, lahko svojo hrbtenico razbremenimo tako, da se pred našo delovno površino postavimo razkoračeno in z eno nogo naprej, ali pa če nekoliko pokrčimo kolena in se s trebuhom naslonimo na delovno površino.

2. Alternativna medicina

Masaža pospešuje prekrvavljenost tkiva in uravnava napetost mišic. S tem lahko odpravimo mišične krče in zakrčenost mišic. Priporočamo tudi masažo s šentjanževim cvetjem, namočenim v olivnem olju.

Pri elektroterapiji nastaja toplota. Ta pospešuje prekrvavitev, draži in s tem blaži bolečine. Najpogosteje uporabljajo tako imenovano protibolečinsko stimulacijo živcnih vlaken. Pri tem se s pomočjo posebne naprave z elektrodami po koži bolnika pretaka električni tok nizke jakosti.

Masaža refleksnih con izhaja iz domneve, da se na stopalu odraža podoba celotnega organizma. S pritiskanjem ali masažo naj bi lahko vplivali na posamezne organe ali predele telesa. Terapevt naj bi z masažo ustrezne refleksne cone odstranil blokade (hrbtenici pripadajoči segmenti so na notranji strani stopala).

Pri išiasu se lahko poslužite tudi ročnega zdravljenja. S kiroterapijo in osteopatijo poizkušajo s posebnimi prijemi odstraniti blokade na vretenčnih sklepih.

S kitajsko akupunkturo lahko pri revmatičnih težavah sproščamo blokade in odpravljamo zakrčenost mišic. Izvajamo jo na točkah različnih meridianov, večinoma na meridianih debelega črevesa, žolčnika, vranice in trebušne slinavke ter na meridianu trojnega grelca.

3. Naravno zdravljenje

Pri kroničnih bolečinah v hrbtu lahko z gretjem ublažimo bolečine in odpravimo zakrčenost mišic. To lahko opravimo s toplimi in blatnimi kopelmi ali obkladki, povitki s fangom, obsevanjem z infrardečimi žarki, hipertermijo in vročimi krompirjevimi povitki.

Ena novejših vodnih terapij je hoja v vodi. Po tej metodi, se v vodi razbremenjujemo in sproščamo. Po topli vodi, ki nam sega do prsi ali vsaj do trebuha, hodimo hitro in kar se da velikimi koraki. Primeren je bazen za vodno fizioterapijo s segreto vodo. Vodna terapija je v primerjavi z navadno terapijo primernejša za bolnike s previsoko telesno težo, ker del teže prevzame voda in razbremeni hrbtenico in sklepe. Varianta te terapije je vodna aerobika. Te vztrajnostne vaje so hrbtenici prijazne in krepijo mišice, kite in vezi.

4. Športne zvrsti, ki hrbtu prizanašajo

Gibanje je sicer res najboljše, toda pomembna je pravilna izbira gibanja, športa ali gimnastike, da ne boste poškodovali hrbtenice in sklepov. Kdor redno teče po več kilometrov in pri tem napačno obremenjuje sklepe, utegne imeti z njimi prej ali slej težave.

Hoja in tek po mehkem prožnem terenu pomenita idealno izravnavo za 'trpinčeno' hrbtenico. Hodite in tecite s čim bolj zravnano hrbtenico, ramena potisnite nekoliko nazaj (ne dvigajte jih!) in dihajte enakomerno. Pri hoji in teku pazite, da boste stopali na celo stopalo in ga potem mehko odvili – mehki, prožni gibi so za sklepe najboljši. Pomembni so dobri čevlji in udobna, zračna oblačila.

Pravilna gimnastika je blagodejna za hrbtenico, mišice in sklepe, enako velja za ples – vse zvrsti klasičnih in standardnih plesov – seveda v pokončni drži! Če vas boli hrbet, se odpovejte jogi in tistim vrstam gimnastike, katerih posledica je ekstremna gibčnost hrbtenice in sklepov.

Plavanje velja za najboljši šport za preprečevanje težav s hrbtenico; številnim bolnikom z bolečinami v križu priporočajo redno plavanje, saj je hrbtenica v vodi res optimalno razbremenjena. Kolesarjenje je odlično za srce, krvni obtok, dihanje in mišice nog. Pri kolesarjenju pazite, da bo hrbtenica čim bolj vzravnana. Zato je še vedno najbolj primerno kolo z visokim krmilom.

Izogibati se morate vsem športom, pri katerih je treba izvajati nenadne, sunkovite gibe, in tistim, ki preobremenjujejo hrbtenico.

5. Sprostitvene vaje

Učenje pravilne drže in program vadbe sodita skupaj. Načeloma so vaje za boleč hrbet primerne za vsakogar.

Če ste zdravi in nimate nobenih težav s hrbtenico, so raztezne vaje in vaje za moč najboljša preventiva.

Če ste starejši od 45 let in že dolgo niste bili telesno dejavni, je predhodna zdravniška preiskava nujna. Pri ženskah v meni ali po njej bo zdravnik ugotovil, ali jih ogroža osteoporoza oziroma jo ženska že ima.

Če imate pogosto bolečine v križu ali zatilju, če trpite zaradi kroničnih bolečin v hrbtu ali ste zaradi njih že bili oprerirani, lahko delate vaje samo z izrecnim dovoljenjem zdravnika.

Pri vajah ne bodite prevec ambiciozni!
Še zlasti ne, če že dolgo niste bili telesno dejavni.



Če vam kakšna vaja kljub temu povzroča težave, vadbo opustite in pojdite k zdravniku.


http://postimage.org/image/8negtv2c/



Privoščimo naši hrbtenici najboljše
Izkaznica O nas

Conmed d.o.o.
Kurirska pot 20
1360 Vrhnika

Tel: +386 1 75 05 222
Fax: +386 1 75 05 444
GSM: +386 41 919 580

E-mail: info@conmed.si









_________________
Lep pozdrav
Marjan