ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

ARHIV - VPRAŠANJ in ODGOVOROV


Zanima me zakaj se pojavljajo mravljinci v okončinah
Vprašanje:


Spoštovani!
Zanima me zakaj se pojavljajo mravljinci v okončinah med npr. spanjem, sedenjem z prekrižanimi nogami, ...? Ali je to povezano z slabo prekrvavitvijo, ali so vzroki drugje.
Vnaprej hvala za odgovore in lep pozdrav!
Hinko


Odgovarja Jurij Clemenz, dr.med.


Spoštovani,
mravljinčenje v okončinah ima običajno enega od dveh možnih vzrokov. Prvi so posledice degenerativnih sprememb na hrbtenici, drugi so motnje arterijske prekrvavitve okončin. Z degenerativnimi spremembami hrbtenice se ukvarjajo ortopedi, nevrologi in nevrokirurgi, s prekrvavitvenimi motnjami pa žilni kirurgi. Svetujem vam, da najprej poskusite z več gibanja, plavanja in opustitvijo kajenja, če kadite.
Lep pozdrav.


Jurij Clemenz, dr. med.

_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

TEŽAVE Z PREBAVO

Vprašanje:


Pozdravljeni.
Že eno leto imam težave s prebavo. Stara bom 23 let. Do mojega 22 leta starosti sploh nisem vedela, kaj pomeni imeti težave s prebavo, saj sem večinoma blato odvajala 1-2x na teden.
Od lanskega poletja so se mi začele težave s prebavo. V blatu imam neprebavljeno hrano, pri preiskavi blata so mi ugotovili, da se mi včasih ne prebavijo maščobe, včasih pa ne škrob ... Izolirali so mi Candido Albicans. V krvnih preiskavah odstopa iGE, ki je 800. Rahlo povečan je tudi encim trebušne slinavke. Jetrni testi so normalni.
V tem letu sem shujšala za 5kg. Zelo pogosto imam driske, ponavadi takoj ko se zjutraj zbudim. V trebuhu mi čez dan večinoma kruli, se pretaka ... Zadnje časa pa me je začel boleti še želodec. Simptomi, ki jih imam so še napihovanje, spahovanje, bolečina v želodcu in bolečine ter krči v trebuhu. V tem enem letu se mi pojavi obdobje, ko se vse izboljša, mislim že da je končno mir, potem pa spet začne..
Zanima me Vaše mnenje in ali je res ta candida toliko za vsem tem? 2 meseca sem pila vsak dan probiotične jogurte, pila Ecolustru, Bion transit ... Ne vem več kaj naj, tako mlada pa toliko težav ... Psihično sem zelo obremenjena, ker zjutraj v službi ne morem normalno funkcionirati.
Hvala za Vaš čas. Lp

Odgovarja Jurij Clemenz, dr.med.



Spoštovani, prav nič vam ne zavidam. Verjamem, da je opisano zelo moteče in neprijetno, poleg vsega pa vas vznemirja nepoznavanje vzroka vaših težav. Menim, da imate povsem dovolj podatkov za obsežen in strnjen pregled v eni od specializiranih gastroenteroloških ustanov. Svetujem vam, da se dogovorite za večdnevno bivanje v njej, med katerim vam bodo v najkrajšem možnem času opravili vse ustrezne preiskave, postavili pravo diagnozo in priporočili ustrezno zdravljenje. Nikar ne pristanite na večmesečno ambulantno obravnavo, ki v vašem primeru ni priporočljiva.
Lep pozdrav.
Jurij Clemenz, dr. med.

_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Poletni glavoboli


Vprašanje:


Spoštovani,
pred tremi leti, ko je bila huda vročina, me je v glavi peklo. Od takrat dalje me vsako leto v poletnem času zelo boli v glavi, na čase tudi peče in to na vrhu glave in v zatilju. Kadar je toplo nekje od 25 stopinj dalje, me boli cel dan in se tudi tako zelo slabo počutim da moram it v posteljo. Zvečer ko se ohladi ali zjutraj me glava ne boli, ct glave je vredu. Star sem 48 let, zato vas prosim za mnenje, saj so bolečine v poletih mesecih neznosne in se vam za odgovor najlepše zahvaljujem.
Lep pozdrav,

Odgovarja Jurij Clemenz, dr.med.


Spoštovani, pozabili ste omeniti, ali se je z vašim glavobolom ukvarjal tudi nevrolog. Če se ni, vam priporočam, da ga čimprej obiščete. Samo CT je povsem premalo za natančno diagnozo. Oceniti je potrebno še vaš krvni pritisk in kardiovaskularni sistem. Če bodo vsi izvidi v mejah normale, bosta morala skupaj z nevrologom najti najustreznejši analgetik in vaš način življenja ob višjih temperaturah v okolju.

Lep pozdrav.
Jurij Clemenz, dr. med.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Kontracepcija in menstruacija


Vprašanje:


Pozdravljeni!
Imam eno vprašanje. Pred letom dni sem začela jemati Yasminelle koncentracepcijske tabletke in sprva ni bilo nobenih stranskih učinkov, zdaj pa ne dobim več menstruacije. Noseča nisem, pred dvema mesecema nazaj sem doživela isto. Šla sem k ginekologinji na pregled. Rekla je, da je to od nihanja hormonov ter da imam slučajno tudi eno uplahnelo vodno cisto na jajčniku ter da to ni nič takega. Dala mi je neke tabletke, ki so po jemanju pripeljale menstruacijo. Zdaj se mi je to ponovilo, vendar ne želim spet h ginekologinji, ker je že rekla, da to ni nič takega ... Pred tem sem imela redno menstruacijo, tudi ko sem jemala druge kontracepcijske tabletke. Menstruacija je vedno bila in me zdaj zelo moti, da je ni! Te tablete sem začela jemati, ker so me druge redile ... Do zdaj ni bilo nobenih resnih sprememb, nobenih drugih tablet nisem jemala, niti nisem drastično shujšala, da bi lahko kaj takega povzročilo zastoj menstruacije ... Prosim vas lepo, svetujte mi kaj naj storim!
Jutri moram začet spet jemat tablete po tedenskem premoru, pa ne vem kaj naj storim ... Hočem imeti normalno menstruacijo ... Ali na neham jemati koncentracepcijske tabletke Yasminele ali kaj? Hvala vam za odgovore in vam želim lep dan!

Odgovarja Jurij Clemenz, dr.med.


Spoštovani, žensko telo se zelo različno odziva na posege v hormonski sistem. Očitno je posledica hormona in njegove količine v zdravilu, ki ga jemljete, odsotnost menstruacije. Svetujem vam, da se posvetujete s svojim ginekologom in spremenite način kontracepcije, če vas odsotnost menstruacije tako zelo moti.
Lep pozdrav.
Jurij Clemenz, dr. med.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Motorične motnje pri hoji


Vprašanje:


Pozdravljeni!
Imam težave z levo nogo. 10 let nazaj sem dobila blokado kolka in vse je bilo ok. Opravila sem pregled pri ortopedu, ki mi je predlagal, da se naročim na pregled k nevrofiziologu. Po hoji približno od 10-15 minut, me noga ne uboga in imam občutek, da jo vlečem za sabo. Ne boli me nikjer. Nekaj minut počitka pa lahko spet nadaljujem. Prosim, da mi poveste vaše mnenje, ali bi mogoče pregled z magnetno resonanco pokazal, kje je pravi vzrok.
Stara sem 45 let.
Hvala za vaš odgovor.
Vinka

Odgovarja Jurij Clemenz, dr.med.


Spoštovani,
intervencija in zdravljenje kolka pred desetimi leti nima nobene povezave z vašimi sedanjimi težavami. Sklepam, da gre najverjetneje za posledice degenerativnega obolenja hrbtenice v ledvenem in križnem delu hrbtenice. Poleg pregleda pri ortopedu vam tudi priporočam pregled pri nevrofiziologu in nevrologu. Če bosta potrdila naša predvidevanja, vas čaka konzervativno zdravljenje s fizioterapijo, morda tudi 14 dni zdraviliškega zdravljenja. Če ta način ne bo obrodil sadov, bo najbrž potreben operativni poseg na hrbtenici, med katerim vam bodo odstranili vzrok vaših težav.
Lep pozdrav.
Jurij Clemenz, dr. med.

_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Visok srčni utrip ob naporu

Vprašanje:


Lepo pozdravljeni!
Imam vprašanje glede srčnega utripa. Pri zmernem teku (bolj počasnem), imam max.utrip cca.135/min., pri kolesarjenju v klanec (Krim), pa mi trenutni utrip naraste na cca.190/min.brez težav z zadihanostjo. Ker sem star 43 let, bi moral biti moj max.utrip 177/min in ker nisem ravno treniran me skrbi, ali je to nevarno? S pregretjem nimam težav, ker se obilno znojim! Kaj pomeni tako visoka frekvenca utripa srca za moja leta?
Hvala lepa za vaš odgovor, pozdrav
Drago

Odgovarja Jurij Clemenz, dr.med.


Spoštovani, srčni utrip, ki vas vznemirja, je najverjetneje potrditev netreniranosti, ki ste jo že sami omenili. Če vas moti, zmanjšajte tempo. Vztrajno trenirajte in čez nekaj mesecev boste ugotovili, da so lahko dosegate enake hitrosti z bistveno manj napora. Če zakrbljenost še vedno ne bo popustila, vam še vedno ostaja možnost tako imenovanega obremenilnega testiranja pri kardiologu, ki bo ocenil stanje vašega srca. Predvsem pa pazite, kako se spuščate s Krima. Nevarnost padca je pri tem bistveno večja kot pa vaša blago povišana frekvenca srca.
Lep pozdrav.
Jurij Clemenz, dr.med.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Boleče in poškodovano koleno

Vprašanje:


Prosila bi vas za en nasvet in sicer sem imela 21.02.2009 nezgodo in sem padla. Pri padcu mi je vrglo koleno iz sklepa in sicer na notranjo stran, dobila sem longeto in nato FTH. Ker stanje ni bilo nič boljše, sem bila 7.5.2009 operirana na tem kolenu, opravljen je bil artroskopski poseg, kjer je kirurg našel (tole je prepisano iz odpustnega pisma) "v interkondilarni fosi cca 1,5x1 cm velik osteohondralni fragm. Izkazalo se je da gre za abrupt iz lat. fermoralnega kondila, vendar pa ni na obremenilni površini." Pred operacijo sem imela gibljivost kolena od 5-35 stopinj, sedaj po operaciji pa 5-80 stopinj. Trenutno obiskujem FTH in sicer na kineteku lahko pokrčim tudi do 95 stopinj ampak me pogosto, ko se začenja koleno ravnati speče, sama pa brez kineteka koleno lahko pokrčim manj kot za 80 stopinj, do 80 gre le ob opori. Prav tako pa me še vedno bolijo vezi na notranji strani levega kolena, po poškodbi mi je koleno ven vrglo še 2x, po operaciji pa 1x.
Ali bi lahko imela v kolenu še kakšen tujek? Ali bi bilo pametno da bi naredila MRI?
Hvala za odgovor!
Lep pozdrav
Sandra

Odgovarja Jurij Clemenz, dr.med.


Spoštovani, vaše težave so očitno resne in stanje vašega kolena manj kot zadovoljivo. Svetujem vam, da se posvetujete s strokovnjakom, ki vas je operiral, ali pa si poiščete »drugo mnenje«, oziroma se napotite v vodilni slovenski center za kirurgijo kolena na obali.
Lep pozdrav.
Jurij Clemenz, dr.med.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Boleče pete

Pomlad je prinesla tudi povsem nova vprašanje zame. Prehladna obolenja niso več tako zanimiva, preplavili pa ste me z vprašanji, povezanimi s težavami, ki jih povzročajo rekreativni športi.


Vprašanje:


Spoštovani dr. Clemenz.
Na vas se obračam z prošnjo za nasvet. Stara sem 61 let, močnejše postave. Nikoli se nisem prav posebno ukvarjala s športom, le plavala sem rada rekreativno. Lani sem začela z nordijsko hojo, seveda postopno le krajše razdalje. Nekje pred božičem pa sem naenkrat naredila okoli 6 km. Zvečer so se mi pojavile bolečine v petah, zjutraj skoraj nisem mogla stopiti na noge. Šla sem na fizioterapijo v Grosuplje, imela 10 terapij z ultazvokom in laserjem ter masaže, vendar se je stvar vlekla še cel mesec, nato sem šla k dr. Vengustu v Sanatorij Rožna dolina. Rentgenska slika ni pokazala sprememb, vendar mi je v desno peto dal blokado. Nekje februarja so bolečine prenehale. Začela sem se učiti golf in sedaj se mi pojavljajo bolečine ponovno, vsakič ko prehodim nekaj km me zvečer in ponoči hudo bolijo pete, ampak tako hudo kot je bilo prvič ni več. Kupila sem si več različnih golf obuval, saj sem predvidevala, da je mogoče vzrok obutev, ampak ni efekta, tudi silikonski vložek imam. Morda bom z manjšo težo lahko kaj pripomogla k izboljšanju, zato intenzivno hujšam. Vseeno pa bi vas rada vprašala še za kakšen nasvet kaj mi je storiti, saj se golfu ne bi rada odpovedala. Lepo vas pozdravljam. Mira

Odgovarja Jurij Clemenz, dr.med.


Spoštovana gospa Mira in ostali sotrpini,
vsi opisujete podobne težave, podobne znake, podobne poskuse zdravljenja in podobne nezadovoljive rezultate vseh mogočih terapij. V tolažbo vam lahko povem le, da imam tudi sam podobne težave in povsem enake izkušnje. Vzrokov za te bolečine je sorazmerno malo. Vse skupaj je običajno kombinacija preobremenitve skeleta in manjših ali večjih kostnih anomalij, ki so lahko prirojene ali pridobljene s poškodbami ali obrabo. Zdravljenje je, kot ste že sami ugotovili, izjemno zapleteno in od bolnika do bolnika drugačno. Nekatere težave zaradi kostnih anomalij, spin in naplastitev bolj ali manj uspešno odpravljamo z ultrazvokom, vnete tetive z mirovanjem, hlajenjem in blago masažo. Obutev je vsekakor pomemben dejavnik pri našem trpljenju, vendar se menjave in prilagajanje obutve poznajo šele po nekaj tednih uporabe. Z leti sem prišel do spoznanja, da te težave še najuspešneje zdravijo redki izkušeni športni fizioterapevti. Najpomembneje je, da jim natačno opišemo težave, priložimo rentgenske slike, se jim prepustimo, jih ne sprašujemo, zakaj so kaj naredili ali ne in upamo, da bo s časom vse skupaj prešlo.
Lep pozdrav.
Jurij Clemenz, dr.med.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Pseudoartroza v zapestju


Zapestje je zapleten in pomemben del človeškega telesa. Skrb zanj je v rokah posebno izurjenih strokovnjakov, ki jih moramo poiskati.


--------------------------------------------------------------------------------
Vsi, ki bi radi Jurija Clemenza, dr.med. vprašali za mnenje, mu lahko svoja vprašanja pošljete na naslov zdravniski.nasveti@siol.net.

Vprašanje:


Pozdrav.
Imam postavljeno diagnozo za levo zapestje in sicer PSEUDOARTHROSIS OSSIS SCAFOIDEI SIN. Na posnetkih MR je jasno opaziti pseudoartrozo v področju čolniča z degenerativnimi spremembami v predelu stiloida radiusa, uničenim hrustancem distalnega radiusa. Zanima me kaj mi predlagate.
Hvala lepa za odgovor.
Lep pozdrav, Andrej

Odgovarja Jurij Clemenz, dr.med.


Spoštovani, ne zavidam vam te diagnoze in z njo povezanih težav. Menim, da se je potrebno vašega zapestja zelo previdno lotiti. Svetujem vam, da si izberete enega od dobrih slovenskih plastičnih kirurgov, ki je usmerjen v kirurgijo roke. Morda bi lahko poskusili na Oddelku za plastično in rekonstruktivno kirurgijo Splošne bolnišnice dr. F. Derganc v Šempetru pri Novi Gorici.
Srečno.
Jurij Clemenz, dr.med.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Degenerativne spremembe vratne hrbtenice

'Heksenšus', omejeno gibljiv vrat, mravljinčenje po rokah, pokanje pri obračanju glave - vse to so lahko znaki draženja izstopišč živcev zaradi obrabe ali kronične poškodbe vratnih vretenc.
Pomagajo analgetiki, redna , plavanje, masaže. Pri ponavljajočih težavah priporoča stroka pregled in zdravljenje pri ortopedu.


Vprašanje:


Spoštovani!
Že tri dni čutim na levi strani vratu topo bolečino, ki se razteza v levo roko, spredaj v predel srca, zadaj za lopatico, zgoraj pa proti ličnici. Občasno imam občutek, kot bi imela mravljince na licu. Ko sem včeraj in danes hodila v hribe, je bolečina pojenjala; ko sem se umirila, se je zopet vrnila. Merila sem pritisk in je bil 107/73. Stara sem 47 let. Sicer sem zdrava in ne jemljem nobenih tablet. Kaj bi to lahko bilo?
Lep pozdrav.
Bolečina

Odgovarja Jurij Clemenz, dr.med.

Spoštovani, menim, da gre za draženja enega od živcev, ki izstopajo iz hrbtenice v področju vratu. Vzrok je lahko kronična obraba ali kakšna stara poškodba. Lahko poskusite z gretjem bolečega dela vratu in blagimi analgetiki ter previdno masažo vratu in ramenskega obroča. Vsekakor pa potrebujete dobro rentgensko sliko vratne hrbtenice. Ta bo pomagala vašemu zdravniku pri odločanju o zdravljenju ali nadaljnji obravnavi pri specialistu.
Lep pozdrav.
Jurij Clemenz, dr.med.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

[marjan]

Boleč gleženj

Gležnji so vsaj tako izpostavljen del človeškega telesa, kot so blatniki pri avtomobilih. Pomembno je, da njihove poškodbe strokovno in dosledno zdravimo.

Vprašanje:


Lep pozdrav. Pred 20-timi leti sem si močno zvila gleženj. Tri tedne sem nosila mavec, imela sem podplutbe po zunanji strani stopala, potem pa sem morala še kak mesec nositi obutev z visoko peto. V letih, ki so sledila, me je gleženj bolel, če sem veliko hodila po asfaltu. Letos se mi je začela pojavljati bolečina, in sicer, kot bi zabodla z nožem z zunanje strani proti sredini gležnja. Gleženj mi rahlo zateka. Večkrat me boli tudi ponoči, čutim pekočo bolečino na zunanji strani. Imam tudi druge težave s kostmi, npr. začetek obrabe hrustanca v kolenu (prav tako posledica poškodbe), bolečo hrbtenico, vratna vretenca (sedenje). V družini so imeli po materini in očetovi strani revmatska obolenja. Sicer sem stara 47 let, v zadnjih treh letih sem se tudi precej zredila, saj sem si na 167 cm višine pridobila 75 kg teže. Imam pretežno sedečo službo. Čez zimo se tudi manj gibam, z aktivnostmi sem pričela v spomladanskem času, in sicer hodim po pol ure dnevno, nekoliko pomagam tudi pri kmečkih delih na kmetiji. Za nasvet se vam lepo zahvaljujem in vas prav lepo pozdravljam. Metka

Odgovarja Jurij Clemenz, dr.med.


Spoštovani, najverjetneje ste preobremenili sklepne vezi, morda celo sklepne površine. Vaša telesna teža je gotovo pripomogla k temu. Brez rentgenske slike, morda celo ultrazvoka vašega gležnja, bo težko določiti vzrok, še težje pa predlagati ustrezno zdravljenje. Svetujem vam, da obiščete dobrega ortopeda, v fazi rehabilitacije pa enega od športno usmerjenih fizioterapevtov. Do takrat pa lahko nekoliko shujšate. Vsak manjkajoči kilogram bo vašim kostem dobro del.
Lep pozdrav.
Jurij Clemenz, dr.med.



Vsi, ki bi radi Jurija Clemenza, dr.med. vprašali za mnenje, mu lahko svoja vprašanja pošljete na naslov zdravniski.nasveti@siol.net.



_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Bolečine v stopalih

Skelet je zagotovo obrabljiv del človeškega telesa. Brez primernega vzdrževanja se z leti pričnejo pojavljati funkcionalne motnje in bolečine.

Vprašanje:


Pozdravljeni! Že nekaj časa se mi pojavljajo hude bolečine v zgornjem delu stopal. Bolečina pride nenadoma, traja nekaj minut in jo običajno spremljajo še krči. To se mi največkrat dogaja v jutranjih urah. Na podplatih obeh nog pa so se mi naredili otiščanci, ki me pri hoji ovirajo – bolijo. Včasih je tako hudo, da hodim po robovih stopal. Stara sem 54 let, v službi sem še aktivna in delo, ki ga opravljam, je večinoma stoječe. Prosim za nasvet in se vam za odgovor zahvaljujem. Marjeta

Odgovarja Jurij Clemenz, dr.med.


Spoštovani, za zanesljiv odgovor bi si moral vsak zdravnik vaša stopala najprej ogledati. Po opisu vaših težav menim, da gre za posledice dolgoletne statične motnje stopal. Bolj enostavno: zaradi nepravilno grajenih kosti stopal (morda imate ploska stopala), so bila le-ta vse življenje nepravilno obremenjena. Posledica je obraba, ki se kaže v otiščancih, bolečinah in krčih. Morda k temu pripomorejo še krčne žile in diskretna prizadetost arterijskega žilja. Svetujem vam, da obiščete svojega zdravnika, ki bo opravil osnovne laboratorijske preglede in vas napotil k ustreznim specialistom.
Lep pozdrav.
Jurij Clemenz, dr.med.




Vsi, ki bi radi Jurija Clemenza, dr.med. vprašali za mnenje, mu lahko svoja vprašanja pošljete na naslov zdravniski.nasveti@siol.net.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Sklepno vnetje (artritis)



Natisni
Kadar se pojavi sklepno vnetje ali artritis, ponavadi ljudje hitro poiščejo zdravniško pomoč. Čimprej je seveda treba ugotoviti, zakaj sklep ali sklepi otekajo. To je včasih na začetku bolezni nemogoče in se šele po določenem času ugotovi, katero revmatično bolezen ima tak posameznik. Včasih so otekline prehodne, drugič trajajo dlje časa. Pri sklepnem vnetju je pregled pri revmatologu potreben tudi zato, da se začne sklepno vnetje čimprej zdraviti.

Znaki sklepnega vnetja ali artritisa so:

•sklepna bolečina
•sklepna oteklina, ki nastane zaradi zadebeljene sklepne ovojnice ali prevelike količine sklepne tekočine, kar imenujemo sklepni izliv
•okorelost sklepa ali sklepov, ki traja najmanj eno uro
•slabša gibljivost sklepa
•včasih je koža nad sklepom pordela in toplejša
•razobličenje (deformacija) posameznih sklepov, ki običajno nastane šele po daljšem trajanju revmatične bolezni


Pri sklepnem vnetju je največkrat vneta notranja sklepna ovojnica ali sinovija, zato to vnetje imenujemo tudi sinovitis. Na Sliki 1 sta nazorno prikazana normalen kolenski sklep in vnetno spremenjeni sklep.


Vneta notranja sklepna ovojnica proizvaja večjo količino sklepne tekočine. Normalno je v sklepu, kot je koleno, okrog 5 ml sklepne tekočine. V vnetem kolenskem sklepu pa včasih najdemo tudi do 100 ml sklepne tekočine. Vnetje lahko zajame še zunanjo sklepno ovojnico, povzroči spremembe na kosteh, hrustancu in obsklepnih tkivih.

Bolezni, pri katerih se pojavljajo artritisi, so predvsem revmatoidni artritis, serološko negativni spondiloartritisi in s kristali povzročeni artritisi. Pri osteoartrozi se lahko pojavlja prehodno sklepno vnetje, ki pa je običajno blago izraženo. Pojavljanje artritisov je možno tudi pri sistemskih boleznih vezivnega tkiva.

Število vnetih sklepov

Pomembno za ugotavljanje posamezne revmatične bolezni je, koliko sklepov je vnetih. Lahko je vnet samo en sklep, tedaj govorimo o monoartritisu, pri vnetju največ treh sklepov gre za oligoartritis, kadar pa sklepno vnetje prizadene več kot štiri sklepe, imenujemo to vnetje sklepov poliartritis.

Prav tako je pomembna razporejenost sklepnega vnetja, ki je pri različnih revmatičnih boleznih različna. Če je sklepno vnetje obojestransko, npr. na sklepih obeh rok in nog, gre za simetrični artritis (ki je značilen predvsem za revmatoidni artritis), kadar pa se pojavi le na eni strani, je to asimetrični artritis (ki je značilen predvsem za artritis, ki spremlja kožno luskavico). Nekateri artritisi ne puščajo večjih posledic, drugi pa lahko hudo spremenijo sklep in prizadenejo tudi njegovo gibljivost.

Poleg tega je pomembno, kdaj je sklepno vnetje nastalo in kako dolgo traja. Možen je nenaden ali akutni artritis, ki traja kratek čas (nekaj dni do največ šest tednov), kar je npr. značilno za protin. Bolj postopno nastalo sklepno vnetje, ki nato traja dolgo časa (lahko več let ali vse življenje), imenujemo kronični artritis; značilen je npr. za revmatoidni artritis.

Tudi pri sklepnem vnetju je potrebno gibanje. Dolgotrajno mirovanje namreč lahko povzroči še večjo okorelost in bolečine, sklepi postanejo slabše gibljivi, skrčijo se mišice. Z gibanjem je sklep tudi bolje prehranjen in zato verjetno manj občutljiv za škodljive vplive vnetja.

POMNITE!
Tudi če imate revmatično bolezen, pri kateri se pojavlja sklepno vnetje ali artritis, lahko z njo normalno živite. Vedeti morate, kaj lahko pričakujete in kaj morate storiti sami, da bo življenje z boleznijo znosnejše. Upoštevajte in izvajajte priporočila zdravnikov in jemljite predpisana zdravila. Z zgodnjim ugotavljanjem in zdravljenjem lahko uspešno zaviramo sklepno vnetje in preprečimo morebitne nepopravljive spremembe na sklepnih in obsklepnih delih.


Če imate kakšno vprašanje o revmi !!!
e-pošta: info@revma.net
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Izžarevanje bolečine

Spoštovani, naša stara mama je pred kratkim dobila močne bolečine vzdolž leve spodnje okončine. To se je zgodilo zjutraj, občasno ima tudi pekoče senzacije v kolenu. Imela je vstavljeno endoprotezo kolka na levi stran pred desetimi leti. Padla ni. Kaj bi to lahko bilo in zakaj jo tako močno boli? Hvala za odgovor in lep pozdrav,
Saša


ODGOVOR:

prof. dr. Vane Antolič, ortoped

Pozdravljeni! Najprej je treba ugotoviti, ali se je dejansko premaknila oziroma omajala vstavljena kolčna endoproteza. To se lahko dogaja počasi ali pa se zgodi zelo na hitro, denimo pri padcu ali nerodnem gibu. Sicer je omajanje proces, ki nastaja zaradi kopičenja obrabnih delcev, ki povzročajo kronično vnetje, nekaj takega kot tujkov granolom. Mogoči pa so tudi drugi vzroki. Najprej je treba pomisliti na preneseno bolečino iz hrbtenice, običajni razlog v teh letih je denimo spinalna stenoza, ki lahko povzroča takšno izžarevanje bolečine.

Ugotoviti je treba morebitne nevrološke izpade, ali je bolečina vezana na položaj hrbtenice oziroma kolkov in ali je povezana z dolžino prehojene poti. Potem pridejo v poštev še lokalni vzroki, denimo vnetja in drugi vzroki v kolku ali tudi trebuhu. Nujna sta torej natančen pogovor in pregled pri izbranem zdravniku, po potrebi pa še pri ustreznem specialistu.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

prof. dr. Vane Antolič, ortoped, višji svetnik

Nenavadne bolečine


Pri premikanju težje omare sem pred dvema mesecema v levi rami začutil pekočo in močno bolečino. Ker ni ponehala, sem obiskal zdravnika. Poslal me je na rentgen in ta je pokazal, da nimam nikakršnih poškodb skeleta. Potem sem bil še na ultrazvoku rame, kjer je bila ugotovljena delna raztrganina akmioklavikularnega ligamenta z efuzijo pod njim, AC razdalja pa je za milimeter širša kot kontralateralno. Osebni zdravnik mi je predpisal mirovanje z roko in tablete proti bolečinam. Moral bi že v službo, a bolečine v rami še niso popustile. Če mirujem, so še znosne, če pa roko premikam, je neznosno. Zanima me, ali se bo stanje po poškodbi kar samo od sebe popravilo, saj tablete proti bolečinam nič ne zaležejo.
Hvala za vaš nasvet in lep pozdrav!

ODGOVOR:

Spoštovani Marko, mehanizem poškodbe, ki ga opisujete, navadno ne povzroča takšne okvare, kot je bilo ugotovljeno na ultrazvoku. Raztrganine akromioklavikularnega ligamenta namreč najpogosteje nastanejo pri padcu. Takšna poškodba akromioklavikularnega ligamenta navadno izzveni v nekaj tednih. Res neobičajno je, da imate neznosne bolečine. Obstaja možnost, da gre pri vas morda tudi za okvaro rotatorne manšete. Sam ultrazvok namreč ni povsem zanesljiva metoda za ugotavljanje sprememb v subakromialnem prostoru. Morali bi na natančen klinični pregled, saj je nenavadno, da se bolečine niso pomirile. Po mojem mnenju je velika verjetnost, da gre vsaj za vnetje v ramenskem kanalu ali pa celo za okvaro rotatorne manšete, kar bi bolj ustrezalo mehanizmu poškodbe in tudi samemu kliničnemu poteku, ker imate še vedno neznosne bolečine in se stanje ne popravlja. Raztrganina akromioklavikularnega ligamenta se praviloma pozdravi brez kakršnih koli posledic, očitno gre za prvostopenjsko okvaro, ker rentgenski posnetek ni pokazal premika. Lokalno priporočamo hlajenje, običajen nasvet takšnim bolnikom pa je, da od tri do štiri tedne ne dvigujejo bremen nad nivo prsnega koša in naj ne segajo z levo roko proti nasprotni rami, ker se tako iritira akromioklavikularni sklep. Če je torej ultrazvočna diagnoza v konsenzu s klinično diagnozo, bodo težave v kratkem minile. Če boste imeli še težave, pa ultrazvočno ugotovljena diagnoza najverjetneje ni edina, ampak je treba natančno pregledati vso ramo in izključiti morebitno okvarjenost znotraj ramenskega kanala, kjer potekajo tetive rotatorne manšete in druge pomembne strukture za ustrezno funkcioniranje rame. Srečno!
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

prof. dr. Vane Antolič, ortoped, višji svetnik

Schmorlova hernija


Spoštovani, redno prebiram vašo rubriko, vendar doslej še nisem zasledil, da bi bilo kaj več napisanega o šmorlovi herniji. Zanimalo bi me, kaj to sploh je in kaj jo povzroči. Hvala za odgovor in lep pozdrav!


ODGOVOR:
Hrbtenica je votel skeletno vezivni organ, ki telesu daje oporo, po drugi strani pa omogoča tudi gibljivost in zaščito živčevju.
Sestavljena je iz posameznih vretenc, ki so med seboj povezana z medvretenčno ploščico spredaj, zadaj pa so pravi sklepi. Na hrbtenico delujejo močne sile zaradi vleka hrbteničnih mišic in obremenitev med hojo, stojo in sedenjem ter med različnimi fizičnimi aktivnostmi.
Medvretenčna ploščica je sestavljena iz vezivnega obroča in centralnega jedra, ki deluje kot blažilnik. Vezivni obroč je slaboten povsem zadaj, slabost pa je tudi na meji vezivnega obroča z zgoraj in spodaj ležečim vretencem, kjer zaradi fetalnega krvnega obtoka obstajajo žilni kanalčki, kamor se lahko izlije želatinozni material iz jedra medvretenčne ploščice (nukleus pulpozusa) in tako nastanejo Schmorlove hernije.
Tudi obremenitve lahko povzročijo raztrganino medvretenčne ploščice, katere vsebina se lahko posledično vtisne v zgoraj ležeče vretence, kar imenujemo Schmorlova hernija oziroma Schmorlov vozel. Zelo pogosto so brez kakršnih koli kliničnih simptomov oziroma korelatov, v mladostnem obdobju pa lahko nastane več takih sprememb, kar lahko povzroči boleče stanje, ki ga ortopedi imenujemo Scheuermannova bolezen. Praviloma nastaja v adolescenci. Za postavitev diagnoze morajo biti izpolnjena določena rentgenska merila, bolezen pa lahko obstaja v prsni in tudi v ledveni hrbtenici.
Schmorlove hernije so torej asimptomatske ugreznine v telesu vretenca, ki so vidne na rentgenskih posnetkih in nimajo posebnega kliničnega korelata. Zelo redko pa so posledica bolezni v adolescenci.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

prof. dr. Vane Antolič, ortoped, višji svetnik

Obraba palčevega sklepa

Star sem 64 let. Že vse življenje sem hribolazec. Pred dvema letoma so se mi pri hoji pojavile prve težave, zdravnik pa je ugotovil obrabo sklepov na obeh nožnih palcih, še posebno hudo je na desnem. Težave se zdaj tako stopnjujejo, da denimo po dveh, treh urah hoje začutim močno pekočo bolečino na blazinicah palcev. Ne najdem primerne obutve za hojo in se težko udeležujem zahtevnejših, večurnih pohodov. Zanima me, ali obstaja kakšno zdravljenje denimo z zdravili, operacijo, ortopedskimi vložki ali kako drugače. Če ni mogoče, vas prosim vsaj za nasvet, kako preprečiti nadaljnjo obrabo omenjenih sklepov. Lep pozdrav in hvala za vaš odgovor!


ODGOVOR:
Pri vas je problem obraba palčevega sklepa. Običajna mehanika hoje je sestavljena iz udarca pete ob podlago, sledita polna obremenitev stopala in odriv od prstov. Odriv od prstov se izvede tako, da gre palec navzgor in se nadaljuje s korakom. Pri obrabi tega sklepa pa ta gib ni izvedljiv, ker je gibljivost močno omejena. Hoja se modificira tako, da se obremenjuje zunanji del stopala, ker palec pri odrivu od podlage ne gre navzgor. To povzroči bolečine v vsem stopalu.
Rešitev je operativna terapija, treba je klasificirati obrabo na tri stopnje. Sicer pa prihaja v poštev predvsem nošnja čevlja s trdim podplatom. Če je podplat popolnoma trd, namreč ni potrebe po tem, da bi se prst pri odrivu upognil navzgor zaradi upogiba oziroma odriva na koncu čevlja, tako da sklep ostane pravzaprav v nevtralnem položaju. Problem je to, da se pri nošnji čevljev z mehkim podplatom prst lahko spodvihava navzgor pri odrivu, kar pa povzroči bolečino, kajti gibljivost v sklepu je omejena. Koristijo torej denimo planinski čevlji, cokli in kakršni koli drugi čevlji, ki imajo trd podplat.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

prof. dr. Vane Antolič, ortoped, višji svetnik

Utesnitveni sindrom

Spoštovani, stara sem 57 let in imam hude težave z desno ramo. Pred dvema letoma sem prvič dobila blokado po diagnozi: tendinitis muscoli supraspinati omae dex. Težave so se ponovile jeseni 2006, ko sem spet dobila zelo bolečo blokado, po diagnozi ultra avora – utesnitveni sindrom desne rame. Bolečine so minile za mesec in pol. Ultrazvok je pokazal degenerativne spremembe – tenosinovitis tetive dolge bicepsove glave. Zelo me boli pri dviganju roke – še počešem se težko. Nikoli nisem opravljala posebno težkega dela. Boli pa vedno, tudi v mirovanju in ponoči. Naročena sem na RTG in na UZ ter fizioterapijo. Bo to kaj pomagalo? Pravijo, da ni dobro pogosto dobivati blokad, za zdaj mi bolečine omili ketonal, mazilo ali tablete. Kaj naj storim? Je možna operacija? Hvala za odgovor.

ODGOVOR:
Spoštovana gospa Darka, eden najpogostejših problemov z ramo je utesnitveni sindrom. Utesnitev nastane v kanalu, ki ima za dno sklepno ovojnico ramenskega sklepa, strop tega prostora pa je nastavek lopatice in ligament, ki veže lopatični nastavek z drugim nastavkom lopatice, ki je spredaj. V tem žlebu oz. kanalu potekajo tetive rotatorne manšete, ki pri dvigu rame pritiskajo glavico nadlahtnice navzdol. Najpogostejši razlogi za utesnitev so lahko kalcinacije, raztrganine ali degenerativne koščene naplastitve. Eden najpogostejših razlogov za nastanek hudih bolečin v rami je bolezen, ki jo imenujemo kalcinirajoči tendinitis. Ta bolezen poteka v dveh fazah, v prvi fazi kalcinacija nastaja in takrat običajno ni nobenih bolečin. Ko pa pride iz neznanih razlogov do nenadne resorbcije te kalcinacije, pa nastajajo hude bolečine. Če kalcinacije ležijo na neugodnem predelu ali so velike, lahko povzročajo tudi bolečine pri delu nad glavo z rokami zadaj, na hrbtu in podobno.

Pri vas bi bilo najprej treba postaviti natančno diagnozo, za kaj pravzaprav gre. Ugotoviti je treba, ali gre za kalcinirajoči tendinitis, ali gre za kalcinacijo, ki povzroča utesnitveni sindrom, ali gre morda za koščeno naplastitev na nastavku lopatice, ki prav tako lahko drgne ob tetive rotatorne manšete, ali pa gre morda za degenerativne spremembe sklepa med ključnico in lopatico. Šele na podlagi natančne diagnoze je mogoča terapija. Pri hudih bolečinah pogosto priporočamo infiltracijsko terapijo, pri kroničnih težavah pa priporočamo terapijo z udarnimi globinskimi valovi, v poštev pride tudi artroskopija. Udarne globinske valove producira enaka naprava, kakršno uporabljamo za razbijanje ledvičnih kamnov, in jo imenujemo litotriptor. V nekaterih primerih so udarni globinski valovi lahko nadomestilo za infiltracijo oz. blokade. Pretirano število blokad res ni primerno niti strokovno opravičljivo. Preden bi šli torej na fizioterapijo, bi bilo treba postaviti natančno diagnozo in potem narediti načrt zdravljenja.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Zdrave porjavelosti ni..!

Dnevi so naposled spet daljši. Pomlad, ki smo jo med dolgo mračno zimo nestrpno čakali, je tu. Iz dneva v dan se veča izpostavljenost naše kože sončnim žarkom. Ti nas prijetno grejejo ter napovedujejo krajše rokave, krilca in gola ramena … Najbolj nestrpni že v hladnih dneh pobegnejo na toplo in se brezskrbno izpostavljajo božajočim toplim žarkom. Ti pa so, žal, precej zahrbtni. Najsi se še tako dobro počutimo, najsi še tako preštevamo koristi, ki nam jih naklonijo ultravijolični (UV) žarki – škoda, ki jo povzročajo, je velika.

Nekaj sončne svetlobe resda potrebujemo, čezmerno izpostavljanje pa lahko povzroči sončne opekline, prezgodnje staranje kože, kožnega raka, sivo mreno, alergije in okvare imunskega sistema. Dejstvo je, da ljudje prejmejo polovico celotne življenjske izpostavljenosti UV-žarkom še pred 18. letom.
Ste vedeli, da lahko z nekaj preprostimi ukrepi zaščitite sebe in svojo družino pred poškodbami kože in oči?

Nevarnost raka!

UV-indeks je pomemben podatek, s katerim boste lahko načrtovali dejavnosti na prostem tako, da se boste izognili pretiranemu izpostavljanju soncu in s tem poškodbam, ki nastanejo v koži zaradi pretiranega izpostavljanja sončnim žarkom.
Zdaj velja, da ni zdrave porjavelosti. Takšno opozorilo je že pred petnajstimi leti objavila Ameriška dermatološka akademija in za njo jo postopno povzemamo tudi drugod. Vsaka porjavelost kože pomeni, da je v nekaterih kožnih celicah pod vplivom UV-žarkov prišlo do kemijske okvare jeder oziroma genetskega materiala. Če zaščitni mehanizmi odpovejo, lahko pride do razvoja rakavih sprememb pojavijo se rakave celice, ki se hitro množijo, zasevajo v druge organe in lahko povzročijo tragičen izid. Okvare kožnih celic zaradi prepogoste izpostavljenosti sončnim žarkom se začnejo že zelo zgodaj ob prvem nezaščitenem sončenju dojenčka.

Modna bledica

Sončenje je dolga desetletja veljalo za zdravo. Ta trend se je uveljavil na začetku prejšnjega stoletja, potem ko je znamenito modno oblikovalko Coco Chanel med križarjenjem sonce za tiste čase preveč obarvalo. Pred tem so bile namreč družbene in modne zakonitosti povsem drugačne: simbol višjih družbenih razredov, ki jim ni bilo treba delati in bivati na prostem, je bila bleda koža. Osončena koža je bila znak pripadnosti nižjim slojem in garanja. Ljudje se nagibamo k pretiravanju. Bledice željne ženske v času rimskega imperija so za posvetlitev kože uporabljale različna barvila številna so vsebovala svinec, zato da se je takšno pretiravanje včasih končalo celo s smrtjo.
Po naključnem sončenju modne dive pa so se pogledi na obarvano kožo spremenili in takšni so ostali vse do zdaj. Čas je torej, da se podučimo, kaj je dobro in kaj ne, ter vnovič sklenemo: prava mera zdrava pamet. V stroki in modi je čutiti, da se bleda koža vnovič uveljavlja; nedvomno imajo določeno zaslugo za to predvsem ugotovitve in priporočila zdravnikov ter stroke.
Nismo vsi enako občutljivi
Postopno sončenje oziroma postopno pridobivanje porjavelosti je naravna obramba kože. Rjavo obarvan melanin je pigment, ki se tvori v koži in kot senčnik ščiti kožne celice, v katere se razprši. Pigment absorbira UV-žarke. Da se pigmentne celice aktivirajo in tvorijo zadostno količino zaščitnega barvila, potrebujejo od pet do sedem dni.
Takšna zaščita žal ni vsemogočna. Veliko ljudi je ni zmožno tvoriti v zadostnih količinah. Nevarnosti UV-žarkov so zlasti velike za svetlopolte ljudje, katerih pigmentne celice niso zmožne tvoriti zaščitnega pigmenta.
Na drugi strani je znano dejstvo, da temnopolti ljudje redkeje obolevajo za kožnim rakom. Prepričljiv dokaz za to so ljudje keltske konstitucije, ki so se priseljevali v Avstralijo, v predele z veliko sončnimi dnevi. Tam dokazano obolevajo za kožnim rakom v znatno večjem številu kot v okolju, iz katerega izhajajo, na drugi strani pa temneje pigmentirani avtohtoni prebivalci teh dežel redkeje obolevajo za kožnim rakom kot priseljenci. V Avstraliji vsako leto beležijo približno 140.000 novih primerov kožnega raka, približno 1200 ljudi na leto pa umre zaradi malignega melanoma.

Različni tipi kože in njihov odgovor na UV-žarke
TIP KOŽE ODGOVOR NA UV-ŽARKE PRIPOROČENA ZAŠČITA (SPF) PRED UVB
I Vedno opečena, nikoli ne porjavi, 8 ali več
II Običajno opečena, redko porjavi, od 6 do 7
III Redko opečena, zlahka porjavi, od 4 do 5
IV Nikoli opečena, vedno porjavi, npr. prebivalci Sredozemlja, od 2 do 3
V Pigmentirani posamezniki, npr. Indijci
VI Temnopolti npr. Afričani
Dobre in slabe plati UV- žarkov

Res je, da sončni žarki pomagajo pri zdravljenju nekaterih kožnih bolezni, vendar to ne pomeni, da se lahko po mili volji izpostavljamo soncu. Pretirano sončenje povzroča opekline, prezgodnje staranje kože, pege, izpuščaje, razširjene žilice in kožnega raka. Vse več je tudi težav s preobčutljivostjo in alergijami, ki se pojavljajo ob izpostavljanju sončnim žarkom.
Zdaj je jasno, da imajo sončni žarki ugodne in neugodne učinke na kožo. Redno zmerno izpostavljanje UV-žarkom je potrebno za tvorbo zadostnih količin vitamina D v koži. V spinozni in bazalni plasti kožne povrhnjice so zaloge 7-dehidroholesterola, iz katerega pod vplivom UV-žarkov nastane provitamin D3. Za nastanek zadostnih količin vitamina je dovolj, da je sončnim žarkom nekaj minut na dan izpostavljenih samo nekaj kvadratnih centimetrov kože.
Odebelitev kože in pigmentacija do neke mere ovirata prodiranje UV-žarkov v kožo, kar na eni strani pomeni zaščito pred njimi, na drugi pa relativno zmanjšano nastajanje provitamina D3. Zato je za ljudi temne polti potrebno približno šestkrat večje izpostavljanje UV-žarkom. Dejstvo pa je, da pretirano izpostavljanje sončnim žarkom ne pripelje do povečanega nastajanja vitamina D3 in tako tudi ne do nastanka preobilice tega vitamina (hipervitaminoze).
Sončni žarki imajo dokazan pozitiven psihološki vpliv na človekovo dobro počutje. V nekaterih strokovnih prispevkih beremo tudi o ugodnih vplivih UV-žarkov na druge organske sisteme, vendar takšni učinki še niso zanesljivo dokazani. Zanesljivo pa je dokazano, da so UV-žarki eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek kožnega raka.
UV-žarki se absorbirajo v koži, absorbirane molekule ob tem preidejo v "vzburjeno stanje", kot ga imenujejo biofiziki in biokemiki, ter povzročijo nastanek tako imenovanih fotoproduktov in cele vrste dogodkov, ki vodijo do morebitnih škodljivih biokemijskih reakcij, skupaj s sprožitvijo nastanka kožnega raka.

Odgovor kože odvisen od valovne dolžine

Sončne žarke sestavlja elektromagnetno valovanje, od ionizirajočih žarkov z nizko valovno dolžino (kozmični, gama žarki in rentgenski žarki) do neionizirajočih UV, vidnih, infrardečih in radijskih žarkov daljših valovnih dolžin.
Ozonski sloj varuje zemljo pred škodljivimi UV-žarki, ki prihajajo od sonca. Pri tem ne smemo pozabiti na spremembe v ozonski plasti, do katerih je pripeljalo onesnaževanje zemeljskega površja, na ozonske luknje, zaradi katerih je tudi ta naravna ovira v zadnjih desetletjih okrnjena. Debelina ozonskega sloja se ves čas spreminja, vendar so merjenja v zadnjih desetih letih pokazala, da se vztrajno tanjša. S tem se povečuje količina nevarnih UV-žarkov, ki dosežejo zemeljsko površje. Prihodnost ozonskega sloja je odvisna od naravnih in tudi drugih dejavnikov. Eden od teh je prenehanje uporabe kloro-fluoro-ogljikov (CFC) in drugih kemikalij, ki škodijo ozonskemu sloju.
Ozonska plast okoli zemlje vsrkava pretežno UV-žarke C (od 200 do 290 nm), tako da ne dosežejo zemeljskega površja. UVA-žarki (od 320 do 400 nm) in UVB-žarki (od 280 do 320 nm) neovirano dosežejo zemeljsko površje z maksimalno gostoto med 11. in 15. uro.
Večina stekel absorbira UV-žarke valovne dolžine, ki je manjša od 320 nm, torej UVB-žarke.
Oboji, tako UVA- kot UVB-žarki, sprožijo porjavitev kože. Posledica izpostavljanja kože UVB-žarkom je nastanek rdečine, ki ji sledi nastanek pigmentacije, ko rdečina izzveni. Večina UVB-žarkov se absorbira že na površini kože (v roženi plasti, le 10 odstotkov žarkov, ki dosežejo kožno površino, prodre globlje v kožo. Odebelitev kožne povrhnjice je posledica izpostavljanja UVB-žarkom.
Znano dejstvo je, da se v dednem materialu v jedrih celic (deoksiribonukleinska kislina ali DNA) najbolje absorbirajo žarki valovne dolžine 260 nm (v bližini območja UVB-žarkov. UVB-žarki so nedvomno kancerogeni, saj v kožnih celicah povzročajo že omenjene spremembe, ki vodijo do nastanka rakavih celic. Nobenega dvoma ni več niti glede kancerogenosti UVA-žarkov daljših valovnih dolžin. Ti prodirajo v globlje plasti kože in povzročajo škodo v usnjici. UVA-žarki (naj pri tem omenim umetne vire UV-žarkov, solarije, ki pretežno proizvajajo UVA-žarke) so torej glavni krivci okvar v usnjici, kot je uničenje kolagena in elastičnih vlaken (nastanek poznih posledic, kot so solarne elastoza, prezgodnje staranje kože ipd.).

NAJPOGOSTEJŠE POSLEDICE IZPOSTAVLJANJA UV-ŽARKOM

Opekline
Čezmerno izpostavljanje nežne in občutljive kože sončnim žarkom lahko povzroči nastanek sončnih opeklin. Najpogostejše so opekline prve stopnje, ki jih označujemo kot tiste, ki so nastale zaradi izpostavljanja kože sončnim žarkom do te mere, da na izpostavljenih delih opažamo rdečino in blago oteklino.
Opeklina se običajno pojavi v 8 do 24 urah po izpostavljanju UV-žarkom; poleg rdečine in otekline lahko nastanejo tudi mehurji, bolečine in pozneje pigmentacija. Proti sončnim opeklinam ni zdravila. Hladni obkladki, hladne kopeli in hladilna mazila olajšajo bolečine.
Če se pojavijo vročina, krči, bruhanje in zmedenost, je treba nujno nemudoma poiskati zdravnika.
Stopnja opeklin je seveda povezana s časom izpostavljanja UV-žarkom in je veliko intenzivnejša pri svetlopoltih ljudeh, katerih koža ni zmožna tvoriti zadostnih količin naravnega fotozaščitnega pigmenta melanina (Tabela 1).
Nevarnost opeklin je največja med 11. in 15. uro, ko so sončni žarki najmočnejši. Hitreje vas opeče v vročem dnevu, saj vročina poveča učinek UV-žarkov.
Zaščita pred soncem je pomembna tudi pozimi. Sneg odbije 80 odstotkov sončnih žarkov, ki povzročajo opekline in poškodbe nepokrite kože. Nevarni so zlasti zimski športi na visokih nadmorskih višinah.

Staranje kože
Nobenega dvoma ni, da kronično izpostavljanje UV-žarkom povzroča prezgodnje staranje kože in nastajanje kožnega raka, skupaj z malignim melanomom
Ljudje, ki delajo na prostem, se veliko sončijo in ne uporabljajo zaščite, dobijo togo, usnjato kožo, ki jih močno postara. Kožna povrhnjica postaja debelejša. Čudovit zagorel mlad obraz bo že jutri prekrit z gubami, temno pigmentiranimi lisami, zaroženitvami itd. Koža postane mlahava in ohlapna, pojavljajo se starostne bradavice ... Ranice na koži se celijo počasneje. Pojavijo se razširjene žilice.
Sonce povzroča nastanek »starostnih lis oziroma peg« in aktiničnih keratoz, ki se lahko razvijejo v kožnega raka.
Preveč sončenja spremeni strukturo kože in zmanjša njeno prožnost, zaradi česar na nastajajo gubice. Sončni žarki poškodujejo elastična vlakna v usnjici; elastin, beljakovina, ki sestavlja elastična vlakna, ni več enake kakovosti kot pri mladi koži. Proces se začne po 30. letu, po 70. letu pa je prizadetih večina vlaken, akumulira se degenerirano elastično tkivo, čemur strokovno pravijo elastoza. UV-sevanje dodatno vpliva na razporeditev kolagena v usnjici in na beljakovine, ki sestavljajo elastin, povzroča pa tudi odebelitev rožene plasti kože.
Posledica tega so povešena lica in globoke gube. Če kože ne bi nikoli izpostavljali soncu, bi bila tako gladka kot koža na zaščitenih delih telesa, na primer na zadnjici.
Če pod mikroskopom pogledamo od UV-žarkov kronično okvarjeno kožo, opazimo neenakomerno zadebeljeno povrhnjico; normalno kožno strukturo prekinjajo predeli, kjer je koža tanjša (atrofija), in tisti, kjer je debelejša (hipertrofija). V usnjici so opazna nenormalna elastična vlakna, degradiran kolagen, spremembe v mikrocirkulaciji (zmanjšano število žilja v koži, stene žil se stanjšajo, razširjene kapilare &).
Te spremembe so posledica izpostavljanja soncu, skupaj s tistim iz otroštva. KOŽA NIČESAR NE POZABI. Zelo pomembna je torej tudi zaščita otrok.

Kožni rak

Pojavljanje kožnega je v naši državi na drugem mestu med rakavimi obolenji (pri ženskah za rakom dojke, pri moških za pljučnim rakom), v zadnjih letih pa se število primerov še povečuje. Vsako leto je tudi vse več obolelih za malignim melanomom. V obdobju med letoma 1963 in 1967 smo beležili 1,7 obolelega moškega na 100.000 moških na leto in 2,6 ženske z malignim melanomom na 100.000 žensk na leto, število obolelih v letu 2001 pa je naraslo že na 12,5 moškega in 13,8 obolele ženske na 100.000 moških/žensk).
Pojavnost nemelanomskega raka kože (v večini primerov bazalnoceličnega in ploščatoceličnega karcinoma) se je s 17,9/100.000 moških in 20,7/100.000 žensk v obdobju med letoma 1963 in 1967 povečala na 61,8/100.000 moških in 63,2/100.000 žensk v letu 2001.
Večanje pojavnosti malignega melanoma in nemelanomskega raka kože opozarja na potrebo po preventivnem ukrepanju.
Kar 90 odstotkov vseh kožnih rakov nastane na predelih kože, ki so najbolj izpostavljeni soncu, torej na obrazu, vratu, ušesih, rokah & Zdaj ni nobenega dvoma več, da je pomemben dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka in malignega melanoma prav UV-sevanje oziroma dolgotrajna izpostavljenost sončnim žarkom in hude sončne opekline.
Zdaj menimo, da imajo UVA-žarki zelo pomembno vlogo pri nastanku kožnega karcinoma, saj povzročajo peroksidacijo lipidov v celičnih membranah desetkrat pogosteje kot UVB-žarki in so zato tudi bolj toksični, obenem pa onemogočajo popravilo okvarjene dezoksiribonukleinske kisline. To je zlasti pomembno pri oblikovanju mnenja glede škodljivosti umetnih virov UV-žarkov, zlasti solarijev.
Najpogostejše vrste kožnega raka so bazalnocelični karcinom (bazaliom), ploščatocelični karcinom in maligni melanom.
Bazaliom se največkrat razvije na obrazu, ušesih in nosu, predvsem pri svetlopoltih ljudeh. Navadno se pokaže kot majhen, bleščeč, mesnat vozliček na izpostavljenem delu telesa, lahko pa je videti tudi kot rdeča izboklinica s krasto na površini ali kot odprta rana, ki se ne celi dobro. Praviloma raste počasi in se redko razširi na druge dele telesa, vendar lahko močno poškoduje kožo, kjer raste, in strukture pod njo. Pogostejši je pri starejših ljudeh s svetlo poltjo, svetlimi ali rdečimi lasmi in modrimi ali zelenimi očmi. Če sta diagnoza in zdravljenje hitra, je ozdravitev popolna.
Ploščatocelični karcinom se pojavi kot luščeča se lisa ali dvignjena bradavičasta tvorba. Najpogosteje se razvije na izpostavljenih delih kože: uhlju, ustnici ali hrbtišču rok. Če ga odkrijemo in zdravimo dovolj zgodaj, je prognoza dobra, če pa ga spregledamo in ne zdravimo, se lahko razširi na druge dele telesa in povzroči celo smrt.

Maligni melanom je manj pogosta, vendar resnejša oblika kožnega raka. Melanom je skoraj vedno ozdravljiv, seveda če ga dovolj zgodaj odkrijemo in zdravimo. Izhaja iz melanocitov, pigmentnih celic, ki tvorijo temni zaščitni pigment, imenovan melanin. Maligni melanom se pojavi nenadoma, brez opozorila na normalni, nespremenjeni koži, ali pa iz že obstoječega znamenja ali druge pigmentne lise na koži in se hitro širi. Na koži vidimo temno rjavo ali črno tvorbo z nepravilnimi robovi. Včasih je pigmentna lisa pisana, z odtenki rdeče, modre ali bele barve. Zelo pomembno je, da se redno opazujemo ter poznamo lego in videz kožnih znamenj, saj le tako lahko pravočasno opazimo spremembe in takoj obiščemo dermatologa.
Opozorilna znamenja so: 1. sprememba površine znamenja: luščenje, rosenje, krvavitve; 2. pojav novega izrastka: razširitev pigmenta čez mejo na okoliško kožo; 3. srbenje, občutljivost, bolečina. Melanom se širi na druge organe (metastazira) in je lahko usoden.
Maligni melanom pogosteje prizadene ljudi, ki so v otroštvu utrpeli močne sončne opekline. Najpogostejša mesta za melanom so zgornji del hrbta pri moških in ženskah, na prsih in trebuhu pri moških ter na spodnjemu delu nog pri ženskah.

Preobčutljivost in alergične reakcije
Pri nekaterih ljudeh se že pri kratkotrajnem izpostavljanju soncu na koži pojavi izpuščaj.
Polimorfna svetlobna (foto)dermatoza je najpogostejša in najpomembnejša oblika "alergij na sonce". Pri nekaterih ljudeh se pojavi vsako leto ob prvem izpostavljanju UV-žarkom.
V teh primerih postanejo običajne kemijske snovi, ki so sestavni del našega organizma, alergeni. Nanje potem delujejo UV-žarki in pri tem pride do nastanka vnetnih žarišč na izpostavljeni koži. Na koži opažamo manjše srbeče pordele bunčice, mehurčke, mozoljčke, ali ekcematoidne plošče, ki se običajno razvijejo v določenem časovnem intervalu, ki sledi sončenju od dveh ur do petih dni najpogosteje 24 ur. Srbeča žarišča nastanejo na mestih, ki so bila izpostavljena sončnim žarkom. Na tovrstno reakcijo je treba pomisliti tudi tedaj, ko je koža pokrita s tanko tkanino, ki prepušča UV-žarke. Ponavadi se takšna reakcija po nekaj dneh umiri, pozneje pa prizadeti pri sončenju nimajo več težav.
Včasih alergično reakcijo sprožijo kozmetična sredstva, parfumi, rastline, nekatera zdravila (kontracepcijske tablete, antibiotiki, antihipertenzivi, zdravila za zdravljenje artritisa in antidepresivi) ali kreme za sončenje.

Okvare oči

Sončna svetloba lahko povzroči sivo mreno (katarakto) in druge očesne okvare. Siva mrena je eden od najpogostejših vzrokov slepote.

Poškodbe imunskega sistema in bolezni
Zdaj vemo, da izpostavljanje sončnim žarkom lahko povzroči okvare imunskega sistema. Telo postane dovzetnejše za okužbe in maligne spremembe. Barva kože sicer lahko delno zaščiti pred sončnimi opeklinami, okvare imunskega sistema pa so podobne pri temnopoltih in svetlopoltih.
Pri izpostavljanju soncu lahko pride do poslabšanja nekaterih bolezni, kot so herpes, norice, sistemski lupus eritematodes in nekatere genetsko pogojene bolezni. Bolezni, ki se ob izpostavljanju UV-žarkom sprožijo ali poslabšajo, strokovno imenujemo fotodermatoze.

ZAŠČITA PRED UV-ŽARKI

Najpomembnejši preventivni ukrep je seveda preprečevanje nepotrebnega izpostavljanja UV-žarkom. V zvezi s tem je Razširjeni strokovni kolegij za dermatovenerologijo RS v sodelovanju z vsemi slovenskimi dermatovenerologi v okviru Združenja slovenskih dermatovenerologov izdal priporočila glede izpostavljanja UV-žarkom naravnih in umetnih virov, ki so namenjena vsem prebivalcem naše države.

" Rekreativne dejavnosti v naravi načrtujte zunaj dnevnega časa najbolj aktivnega sončnega sevanja.
" Sončnim žarkom se izogibajte med 10. in 16. uro.
" Upoštevajte "pravilo sence": kadar senca telesa postane krajša od telesa, poiščite naravno ali umetno senco.
" Zmanjšajte izpostavljanje sončni svetlobi z rednim pokrivanjem telesa s primernimi, gosto tkanimi oblačili, s širokokrajnimi klobuki, z dolgimi hlačami in dolgimi rokavi.
" Zaščitite otroke pred sončnimi žarki.
" Uporabljajte zaščitna sončna očala, ki ponujajo 99- ali 100-odstotno zaščito pred UV-žarki
" Kadar ste na prostem, vedno namažite izpostavljene dele telesa s primernimi zaščitnimi sredstvi, ki vsebujejo zaščito pred UVB-žarki (na ovoju je običajno oznaka SPF (Sun protection factor) najmanj 20) in zaščito pred UVA-žarki (običajno označeno s PFA (Protection Factor UVA).
" Približno 30 minut pred izpostavljanjem UV-žarkom je treba na kožo nanesti zadostno količino sredstva (2 ml oz 2 mg na kvadratni centimeter kože), nato pa vsaki dve uri oziroma takoj po kopanju ali obilnem znojenju.
" Uporaba kemičnih zaščitnih sredstev ni namenjena nadomeščanju naravne zaščite in podaljševanju izpostavljanja sončnemu UV-sevanju
" Pri dojenčkih do 6. meseca starosti ne uporabljajte kemičnih zaščitnih sredstev.
" Zaščito pred UV-sevanjem prilagodite lokalnim dnevnim vrednostim UV-žarčenja. (Podatke o tem je mogoče dobiti v dnevnem tisku in drugih medijih, kjer so navedeni UV-indeksi (UVI) za posamezna območja naše države. Vrednost UVI so označene s številkami od 1 do 10. Višja vrednost UVI izraža intenzivnejše UV-sevanje in potrebo po intenzivnejši zaščiti. Upoštevanje zgoraj navedenih ukrepov priporočamo, kadar je UVI višji od 3.

V zvezi s tem še mnenje dermatologov o solarijih.
Pri uporabnikih solarijev je tveganje za nastanek kožnega raka dokazano večje.

Obarvanost kože, ki jo dobimo v solariju, je posledica delovanja umetnega vira UV-žarkov
Za vse oblike UV-sevanja je znanstveno dokazano, da prispevajo k razvoju kožnega raka.
Vse oblike UV-svetlobe prispevajo k prezgodnjemu staranju kože. To se kaže v obliki gubic, manjše prožnosti kože, rumenkaste kože, rjavih lis ...
Vse oblike UV-sevanja imajo slab (imunosupresijski) učinek na imunski sistem.
Noben solarij ne ponuja "varne porjavelosti".
Za nastajanje potrebnih količin vitamina D ob normalnem življenjskem slogu nikakor niso potrebni viri umetne UV-svetlobe.
ZAŠČITNA SREDSTVA

Namen rabe zaščitnih sredstev je preprečiti oziroma čimbolj zmanjšati škodljive učinke UV-žarkov na kožo. Takšna sredstva lahko UV-žarke valovnih dolžin med 290 in 400 nm absorbirajo (kemična zaščitna sredstva) in/ali odbijajo ali razpršijo (scatters)

Kemična in fizikalna zaščitna sredstva
KEMIČNO ZAŠČITNO Maksimalna vsebnost
SREDSTVO v zaščitnih sredstvih
Aminobenzoična
kislina 5
Avobenzon 5
Oksibenzon 10
Dioksibenzon 10
FIZIKALNO ZAŠČITNO
SREDSTVO
Titanijev oksid 25
Cinkov oksid 25
Zaščitna sredstva je treba uporabljati redno in pravilno. Vsebovati morajo sredstva, ki ščitijo pred UVA- in UVB-žarki. Oznaka zaščite pred UVB-žarki je prikazana s SPF. Kot smo že omenili, naj znaša zaščita najmanj 15. Zaščita pred UVA-žarki je tudi označena na embalažah, običajno z angleškim izrazom protection factor UVA PFA.

KAJ JE UV-INDEKS..?

Količina UV-žarkov, ki vas dosežejo, je odvisna od številnih dejavnikov, spreminja pa med dnevom, z letnimi časi, oddaljenostjo od ekvatorja in nadmorsko višino. Veliko UV-žarkov prehaja skozi oblake.
Škodljivi UV-žarki so bolj intenzivni poleti, na visoki nadmorski višini in v bližini ekvatorja. Škodljiv učinek je še izrazitejši v vetru ter ob odboju svetlobe od vode, peska in snega. Lahni beli oblački, ki potujejo po nebu in ga ne prekrivajo povsem, skoraj nič ne zmanjšajo sevanja, razen v trenutkih, ko popolnoma prekrijejo sonce. Kadar je nebo oblačno, se v primerjavi z jasnim nebom UV-sevanje zmanjša na polovico vrednosti. Samo zelo težki nevihtni oblaki v znatni meri zmanjšajo sevanje.
Izpostavljenost UV-žarkom med rekreativnim alpskim smučanjem je razmeroma velika, zlasti na smučiščih, ki ležijo na veliki nadmorski višini. Ameriški raziskovalci z New York University School of Medicine so izpeljali kratko raziskavo, v kateri so merili izpostavljenost UVA- in UVB-žarkom med smučanjem v alpskem okolju. (Archives of Dermatology, januar 2003) V raziskavi je sodelovalo deset poklicnih učiteljev smučanja, ki so med običajnim dnevnim smučanjem na nadmorski višini 2500 do 3500 m na roki, zapestju ali podlahti nosili digitalni dozimeter, ki je vsakih 5 minut meril UV-sevanje. Ob pomoči meritev so raziskovalci ocenili povprečno dozo sevanja na uro. Skupna dnevna izpostavljenost UVB-žarkom je bila od 0,5- do 7,5-krat večja od minimalne eritemske doze (doza sevanja, ki povzroči nastanek rdečine na posamezni koži) za osebe s kožo tipa II. Deset odstotkov preiskovancev je v času največje izpostavljenosti prejelo več kot 1 minimalno eritemsko dozo na uro.
Tudi če je vreme oblačno, UV-žarki prodrejo skozi oblake in lahko poškodujejo kožo. UV-indeks nam pove intenziteto UV-žarkov na določenem območju.
V zadnjih letih imamo ob vremenskih napovedih možnost spremljati tudi podatke o UV-indeksu. Pri tem dobimo podatek o najvišji dnevni intenziteti UV-sevanja, ki doseže posamezno območje ob 12. uri. Odvisen je od stopnje oblačnosti in debeline ozonske plasti ter se nenehno spreminja. Kadar UV-indeks znaša od 2 do 4, bo svetlopolta koža, ki tako rekoč nikoli ne porjavi, pordela v 30 minutah, če pa indeks znaša od 10 do 15, pride do rdečine že po 4 do 6 minutah izpostavljanja. Pri človeku temnejše polti, ki pri izpostavljanju soncu običajno zlahka porjavi in le redko tudi pordi, je nekoliko drugače. Pri UV-indeksu od 2 do 4 njegova koža pordi šele po 2 urah izpostavljanja, pri UV-indeksu od 10 do 15 pa se rdečina pri takšni osebi pojavi po 20 do 30 minutah.
Podatke o UV-indeksu dobimo vsak dan v različnih javnih občilih. Indeks napoveduje UV-sevanje na lestvici od 1 do 10+:

Vrednost indeksa Izpostavljenost
od 0 do 2 Minimalna
od 3 do 4 Nizka
od 5 do 6 Zmerna
od 7 do 9 Visoka
10+ Zelo visoka
Dodatna zaščita je potrebna vedno, zlasti če je napovedani UV-indeks močnejši od zmerne izpostavljenosti, to je med 5 in 10+.
Zanimivo je dejstvo, ki ga zasledimo v strokovni literaturi: ocenili so, da bi lahko z redno zaščito pred sončnimi žarki pri osebah, mlajših od 18 let, zlasti s sredstvi, ki vsebujejo SPF najmanj 15, zmanjšali pojavljanje kožnega karcinoma za štiri petine, kar ni mačji kašelj! Zato je treba še posebno paziti na otroke in mlade.
Z zaščito torej lahko zavestno preprečimo usodne posledice. Zavedati se moramo, da sončenje ni le poležavanje na plaži, jadranje, plavanje & Sončni žarki so neusmiljeni in nas dosežejo kjerkoli v naravi: v planinah, na smučanju, med kolesarjenjem, na sprehodih, med posedanjem ob kavici na prostem, na vrtu & Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preučevanjem vplivov UV-žarkov na kožo, menijo, da pride do več kot treh četrtin izpostavljanja soncu nenamenoma, ob zgoraj omenjenih dejavnostih, med kratkotrajnim nezaščitenim bivanjem na soncu, le dobra petina žarkov pa nas doseže med namenskim sončenjem.
V odrasli dobi prejme človek približno 30 % žarčenja med poletnimi počitnicami, 40 % med sončnimi konci tedna in 20 % med običajnimi dnevnimi dejavnostmi na prostem. To velja za obdobje med aprilom in septembrom. Preostalih 10 % žarčenja prejme v jesensko-zimskem obdobjem med oktobrom in marcem.

Mag. Metka Adamič, dr. med., spec. dermatovenerologinja
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Hemeroidi

Z ZLATO ŽILO K STROKOVNJAKU


Ko v blatu ali na straniščni školjki zagledamo kri, to v nas sproži sirene preplaha! Počasi, ne umirate, gre pa za enega od znakov, ki opozarjajo, da je nekaj narobe. Opozorila je vedno treba vzeti zares.

Najboljši nasvet je, da se najprej odpravite k zdravniku, ki naj ugotovi, kaj je sploh narobe. Šele po natančni diagnozi je čas za pravo zdravljenje. Nikdar se ne zdravite "na pamet"!

Brez panike!

Večina krvavitev je benignih, torej nenevarnih, vseeno pa je treba vsako krvavitev čimprej razjasniti.
Različni ljudje se na ta pojav odzivajo različno. Nekateri se prestrašeni podajo na vse mogoee preiskave, da bi se prepričali, da niso neozdravljivo bolni, drugi zažnejo živeti v strahu in včasih nerazumljivo dolgo odlašajo s pregledom, ki bi pojasnil vzrok krvavitve. Če pojava ne spremlja bolečina, se zgodi, da se nekateri ljudje za to sploh ne zmenijo ali pa se zdravijo kar sami, večinoma na osnovi pripovedovanja znancev, ki se jim je zgodilo kaj podobnega, ali pa si v lekarni kar sami kupijo zdravila proti hemoroidom.
Celo zdravniki krvavitvam brez bolečin ne posvečajo dovolj pozornosti. Zgodi se, da bolnik od splošnega zdravnika - večsih celo brez pregleda - dobi recept za mazilo ali sveeke za hemoroide, piše v knjigi Živeti sproščeno avtorja Pavleta Košoroka, dr. med., specialista proktologa, iz katere smo v celoti črpali snov za prieujoei elanek.

Razpokana sluznica

Najpogostejša in najlažje ozdravljiva je krvavitev na blato, pri kateri se boleeina pojavi pri odvajanju. Največkrat gre za posledico razpoke sluznice zadnjika in praviloma nastane pri bolnikih, ki odvajajo poredko in katerih blato je trdo. Ko jim odvajanje vendarle uspe, iztisnejo na začetku trdo, zasušeno blato; sluznica poči zaradi napenjanja. Pri razpoki je krvavitev sveža, največkrat se kaže kot pas krvi na blatu, bolniki pa opazijo kri tudi na toaletnem papirju.

Oteklina

Drugi, razmeroma pogost vzrok bolečin je nenadna oteklina ob izhodu črevesa. Večinoma gre za ostro omejeno okroglasto oteklino, ki nastane zaradi tromboze - strditve krvi - v enem od zunanjih vozlov. V takšnem primeru sta sprva prisotni samo oteklina in bolečina, ki bolnika ovirata pri hoji in sedenju. To motnjo najbolje odpravimo z manjšim operativnim posegom. Če se ne podvržemo posegu, po veednevnih težavah bulica utegne počiti, izločijo se krvni strdki, ki se še daljši čas čistijo kot stara krvavitev.

Krvavitev brez bolečine pri odvajanju

Takšno krvavitev praviloma povzročajo hemoroidi. Ker se za njo utegnejo skrivati tudi resnejše bolezni, je treba vsako krvavitev temeljito raziskati. Če bo pregled odkril samo zlato žilo, boste odrešeni skrbi, vnetja pa je mogoče odpraviti z ustreznimi učinkovitimi zdravili.
Resno opozorilo je nenadna, ponavljajoča se kri v blatu pri osebi, ki je starejša od 40 let. Ta pojav kar v petini primerov pomeni novotvorbo. K sreči gre veeinoma za predstopnjo rakave bolezni - polip (adenom), zato je odveč poudarjati pomembnost pravočasnega diagnosticiranja bolezni. Marsikdaj gre tudi za manjše polipe, ki jih zdravniki preprosto odžgejo, najveekrat že med preiskavo. Veliki polipi zelo redko zahtevajo tudi operativni poseg.

Kaj so hemeroidi

Hemoroidi so bolezen, ki jo ljudje največkrat zdravijo sami, običajno neustrezno. K zdravniku gredo neradi, ker se jim preiskava zdi zoprna, injekcije boleče, operacija pa sploh nekaj groznega. Kot nalašč je na trgu množica pripravkov za zdravljenje zlate žile, od mazil in tekočih razkužil do blažilnih svečk in čajev. Žal moramo reči, da zdravljenje na pamet bolj škoduje, kot pomaga, piše dr. Košorok v knjigi Živeti sprošeeno.
Hemoroidi so žilni vozli v zadnjem delu črevesa, ki bi jih lahko primerjali s krenimi žilami na nogah. V obeh primerih obstaja določeno dedno nagnjenje, k nastanku in poslabševanju hemoroidov pa znatno pripomore tudi zaprtje. Trdo blato pritiska povečane vozle proti zadnjieni odprtini, podobno kot iztiskamo vrečko majoneze. Na koncu kri udari iz črevesa. Iz vzdražene in počene žile še nekaj časa kaplja sveža kri.

Ko zorijo

Bolniki opisujejo obilno krvavitev, moeno obarvano toaletno školjko, to pa jih seveda zelo prestraši. Zaradi hemoroidov sicer še nihče ni izkrvavel, res pa je, da dolgotrajne krvavitve lahko pripeljejo do slabokrvnosti.
Hemoroidi sčasoma "zorijo". Če ne pazimo in se ne zdravimo ustrezno, se notranji žilni vozli vse bolj raztegujejo in začenjajo izstopati; takrat je potrebno resnejše zdravljenje. Toda o tem naj odloči izkušen zdravnik.

Krvavenje

V drugih primerih, zlasti če gre za krvavitev globlje iz debelega erevesa, krvavitev ni vselej tako izrazita. Prav tako ni nujno, da bi bolnik ves čas krvavel. Kri je lahko pomešana z blatom in včasih s sluzjo. Morda je kdaj tudi že delno razpadla, tako da je ne prepoznamo vee kot kri. Zdravnik s preprosto "preiskavo blata na kri" skuša ugotoviti, ali gre za takšno skrito krvavitev. Toda ta preiskava ni povsem specifiena; tudi če je izvid pozitiven, to še ne pomeni, da gre za novotvorbo. Nekateri bolniki, predvsem ob obilnejši krvavitvi in če imajo težave z želodcem, menijo, da krvavijo iz želodene razjede (rane na želodcu). Krvavitev iz takšne rane je povsem drugačna - bolnik odvaja velike količine črnikastega blata, prisotni pa so še drugi resni znaki nenadne notranje krvavitve, piše dr. Pavle Košorok.
Iz hemoroidov lahko krvavijo tudi bolniki s cirozo jeter. Ta venski pletež je namreč ena od stranskih poti za vračanje krvi v srce, ko je pretok krvi skozi jetra oviran zaradi ciroze.cNeredko prihajajo na pregled bolniki, ki zaradi srčnih ali žilnih bolezni jemljejo sredstva proti strjevanju krvi - antikoagulativno terapijo. Zaradi teh zdravil se kri slabše strjuje, zato že pri drobnih poškodbah v zadnjiku lahko pride do krvavitev, ki jih sicer ne bi niti opazili.
Najpogostejša težava zadnjega črevesa in danke je krvavitev, ki jo pogosto spremlja bolečina. Poleg hemoroidov, ki so najpogostejši, so to lahko notranji in zunanji hemoroidi, razpoka v črevesu, viseče gube, bradavice ob zadnjem črevesu, analni srbež, polipi, izpadajoče analne papile, vnetna obolenja, gnojenje, fistule ob erevesu. Težave se pojavljajo tudi v pri odvajanju in siljenju na blato, včasih gre za uhajanje blata, zaskrbljenost pa povzroea tudi analni kre.
Bolnike seveda najbolj skrbi rakava bolezen danke. Prav zato zdravnik proktolog s temeljitim pregledom poleg odkrivanja in zdravljenja drugih bolezni lahko izključi možnost rakave bolezni danke in debelega erevesa.

Nosečnost

Hemoroidi ali zlata žila so najpogostejši vzrok krvavitve iz zadnjega dela erevesa. Hemoroidni venski pletež je normalen preplet žil v zadnjiku, ki omogoea najbolj fino kontrolo zadnjika, težave pa se pojavijo, ko se žile poveeajo. Do nevšečnosti pride ob povečanem pritisku v venskem pletežu zadnjega črevesa. Pri ženskah se to najpogosteje dogaja med noseenostjo, in sicer zaradi pritiska otrokove glavice.

Podedovani?

Na nastanek zlate žile vpliva dedna nagnjenost, veasih so jo povezovali tudi s sedečimi in stoječimi poklici, vendar so prevladovali bolniki, ki so k temu nagnjeni in ki tudi sicer ne morejo na stranišče, ko začutijo dražljaj. Kot bolezenski znak lahko spremljajo bolezni jeter, svoje prispeva tudi poveean trebušni pritisk pri debelosti.

Notranji vozli

Žilni vozli - hemoroidi - so lahko zunanji ali notranji. Največ težav povzročajo notranji vozli, ki jih sprva ni videti. Nanje opozarja sveža krvavitev na blato brez bolečin. Kri je sveža, lahko na začetku blata, še pogosteje po koncu odvajanja kaplja v školjko. Hemoroidi se začnejo resneje razkrivati pri vnetjih. Takrat pogosto otečejo in bolijo. Zaradi vsega tega se bolniki bojijo iti na stranišče, blato se zasuši in zato se težave ob nujnem vnovičnem odvajanju seveda stopnjujejo. Če so težave dolgotrajne, vozli začnejo tudi izpadati, veasih pa se po krajšem ali daljšem času sami umaknejo nazaj.


Za zdravljenje je na voljo več načinov. Nikdar se ne zdravite sami! Hemoroide je treba potrditi s pregledom.

Zdravljenje hemeroidov

Najpreprostejša in najpogostejša je raba svečk in mazil za hemoroide. Pri močnejših vnetnih znakih je treba uporabljati tudi zdravila proti vnetju. Pri daljših krvavitvah so potrebne injekcije, ki delujejo podobno kot pri vbrizgavanju v krene žile na nogah. Pri zelo povečanih vozlih in močnem izpadanju je treba vozle operirati, saj je operacija še vedno najboljši način zdravljenja izpadajočih vozlov. Drugi načini so še zamrzovanje ter požiganje z laserjem ali infrardečo svetlobo, vendar so te metode premalo natančne, da bi bili preprieani, kako obsežno odmrtje tkiva povzročijo.
Na razvoj hemoroidov in pogostost zapletov pomembno vpliva zaprtje, ki ga je mogoče blažiti na vee načinov, tudi po preizkušenih naravnih receptih.
Hemoroidi torej sami po sebi še niso nevarnost. Lahko pa postanejo neprijetni zaradi spreminjajočih se težav, ki utegnejo povzročiti zaplete in nam krepko zagreniti življenje. Če ne pazimo in se ne zdravimo pravilno, se notranji vozli vse bolj raztegujejo in zaenejo izstopati. Takrat je potrebno resnejše zdravljenje, tudi kirurško. O tem pa naj odloči strokovnjak.


Tili Kojia
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Razjeda na dvanajstniku in želodcu

Kaj jo povzroči in kako jo odpravimo?


Gospod J. ..nam je nedavno poslal vprašanje za rubriko

Bralci sprašujejo, zdravniki odgovarjajo.

Zapisal je, da ga boli v zgornjem delu trebuha, da se bolečina občasno ponavlja in da jo odpravi z zdravili proti kislini (antacidi), ki jih kupi v lekarni brez recepta. Doslej ga še niso pregledali, čeprav bolečino občuti že nekaj mesecev.

ODGOVOR:

Bolečina v zgornjem delu trebuha je zelo pogosta, izvira pa lahko v različnih organih. Lahko je različno močna, različnega karakterja, lahko se ponavlja, lahko jo izzovemo z določeno hrano ali pijačo in tudi omilimo jo lahko z različnimi dietami ali zdravili.
Med pogostejše vzroke za bolečine v zgornjem delu trebuha spadata razjeda na dvanajstniku in razjeda na želodcu. Običajno uporabljamo izraz razjeda, v vsakdanjem jeziku pa ji ljudje pravijo tudi rana na želodcu, ulkus ali čir, čeprav to ni slovenska beseda, je razložil prof. dr. Igor Križman, strokovnjak,.. internist gastroenterolog, ki bo pojasnil vzroke in posledice te precej razširjene bolezni.

Dvanajstnik

Pri razjedi dvanajstnika bolniki največkrat čutijo bolečino pod desnim rebrnim lokom, lahko tudi v ledjih desno. Navadno se pojavi uro ali dve po jedi, močnejša je ponoči in bolnika lahko zbudi. Bolečina popusti, ko bolnik zaužije manjši obrok hrane ali antacid. Bolečina lahko traja nekaj dni in nato mine. Zanimiva je povezanost bolezni z letnim časom, saj se bolečina pogosteje ponavlja spomladi in jeseni.
Če se narava bolečine spremeni - če postane stalna in zelo močna, je treba pomisliti na zaplete. Razjeda je morda pregrizla/razžrla steno dvanajstnika in prodrla do sosednjih organov. Bolečina, ki izžareva v hrbet, lahko pomeni, da se je razjeda zagrizla v trebušno slinavko.
Čeprav je bolečina najznačilnejši simptom razjede na dvanajstniku, se lahko primeri, da preiskava ne pokaže sprememb na dvanajstniku. Soodvisnost med pojavom razjede na dvanajstniku in bolečino je šibka; za bolečino je značilno, da mine po zaužitju antacida. Bolniki imajo tudi druge težave: včasih bruhajo, pesti jih zaprtje in lahko krvavijo iz razjede na dvanajstniku.
Težave, ki jih povzroča razjeda želodca, so podobne tistim pri razjedi dvanajstnika.

Na kaj je treba biti posebej pozoren

Pride lahko do krvavitev iz ulkusa. Takšni bolniki bruhajo svetlo ali temno rdečo kri; včasih izbljuvki spominjajo na kavno usedlino. V nekaterih primerih bolnik ob krvavitvi ne bruha; kri odteka v črevo. Tak bolnik opazi črno blato, lahko se slabo počuti ali celo omedli. Bolniki naj tudi pomislijo, če so morda jedli borovnice ali nekatera zdravila, denimo preparate železa, ki lahko obarvajo blato temno sivo ali črno, je opozoril prof. dr. Igor Križman.
Krvavitve iz ulkusa zdravijo tako, da zdravnik pri prvem endoskopskem pregledu - opraviti ga je treba takoj, ko bolnik zazna simptome krvavitve - s posebno injekcijsko iglo, ki jo skozi endoskop uvede v bližino krvavečega mesta, vbrizga zdravilo, ki preprečuje krvavitev. Samo v izredno redkih primerih krvavitve ni mogoče zaustaviti na ta način in je potreben kirurški poseg.
Posebno dramatično je predrtje ulkusa. Takrat bolnika nenadoma močno zaboli v zgornjem delu trebuha, bolečina pa je tako močna, da prav vsakdo poišče zdravniško pomoč.
Za ugotovitev točne diagnoze je treba že pri prvem zagonu bolezni opraviti endoskopsko preiskavo. To je pregled požiralnika, želodca in dvanajstnika s posebnim instrumentom, približno 10 milimetrov debelo plastično cevko. Vanjo od zunaj vstopa svetloba do notranjosti votlega organa, se odbije od stene organa, posebne leče svetlobo spet zberejo in sliko prek steklenih niti prevedejo do preiskovalčevih oči. Modernejše naprave imajo na konici majhno televizijsko kamero, ki zdravniku omogoča pregled notranjosti organa kar na zaslonu.
Vsi endoskopski instrumenti imajo poseben kanal, skozi katerega v notranjost telesa uvedejo biopsijske kleščice, s katerimi odvzamejo drobce tkiva za histološko preiskavo. Ta pokaže, ali gre za vnetje in ali se je pojavil rak. Hkrati je mogoče ob pomoči vzorcev tkiva ugotoviti, ali gre za okužbo želodčne sluznice z bakterijo Helicobacter pylori (Hp).

Vzroki

Poleg okužbe s to bakterijo, ki je med prebivalstvom zelo razširjena in ki jo bomo podrobneje predstavili pozneje, ulkus dvanajstnika in želodca povzročajo tudi nekateri agresivni dejavniki, ki škodljivo vplivajo na želodec. To so predvsem nekatera zdravila, med katerimi so na črnem seznamu predvsem tako imenovana nesteroidna protivnetna zdravila, s katerimi bolniki lajšajo bolečine v sklepih in revmatične težave.
Najpogostejši vzrok za nastanek ulkusa je okužba z bakterijo Helicobacter pylori. Okužba s to bakterijo je zelo pogosta, strokovnjakom pa še ni uspelo zadovoljivo pojasniti, zakaj vsi okuženi nimajo ulkusa.
Z endoskopsko preiskavo ugotovimo najverjetnejši vzrok za nastanek bolezni, od te ugotovitve pa je odvisen tudi način zdravljenja.
Ob pojavu ulkusa bolnika, okuženega z bakterijo, zdravimo z antibiotiki, ki bakterijo odstranijo iz želodčne sluznice. Odstranitev bakterije običajno pomeni trajno ozdravitev. Do vnovične okužbe z bakterijo pride v zelo majhnem odstotku primerov; tedaj je treba zdravljenje z antibiotiki ponoviti.
Pri bolnikih, pri katerih ugotovijo prisotnost bakterije, a nimajo ulkusa, odstranitev bakterije ni potrebna.
Z zdravljenjem želimo odpraviti bolečine, pospešiti celjenje razjede in odstraniti bakterijo Hp, če je ta prisotna. Razjedo dvanajstnika in želodca zdravimo z zaviralci protonske črpalke (ZPČ). Po mednarodno sprejetih priporočilih uporabljajo za odpravo Hp kombinacije treh zdravil - ZPČ in dva antibiotika, ki jih je treba jemati sedem dni zapored. Osnovna najpogosteje uporabljena shema predvideva rabo klaritromicina dvakrat na dan, tinidazola dvakrat na dan, zjutraj in zvečer pa še po eno tableto ali kapsulo ZPČ.

Če bolnik jemlje nesteroidna protivnetna zdravila, mora uživanje teh zdravil omejiti ali opustiti. Če to ni mogoče, mu je treba dodati zdravila, ki zmanjšujejo izločanje kisline v želodcu in tako preprečiti nastanek ulkusa.

Po takšnem zdravljenju bolniki običajno nimajo več težav, bolezen se ne ponavlja, vedno pa je vprašanje, ali je bila bakterija Hp res odstranjena. Če to pri prvem poskusu ni uspelo, poskusimo z drugo kombinacijo zdravil.

Zdravila

Z antibiotiki nam bakterije ne uspe vedno odstraniti. Razlogov za to je več - prvi že pri bolniku, če zdravil ne jemlje redno in po predpisani shemi. Lahko se primeri, da bakterija ni občutljiva na predpisana zdravila; tedaj je treba kombinacijo spremeniti in zdravljenje ponoviti.
Po odstranitvi bakterije se ulkus ponovi zelo redko; bolniki običajno živijo povsem brez težav. Težava nastane pri bolnikih, ki jemljejo nesteroidna protivnetna zdravila, pa tudi tem je mogoče pomagati, če hkrati jemljejo zdravila, ki preprečujejo izločanje kisline v želodec.

Po zdravljenju z antibiotiki, ki naj odstrani bakterijo Hp, se je treba prepričati o uspešnosti zdravljenja. Tega ni mogoče doseči z določanjem protiteles v krvi, ker so ta prisotna že kmalu po začetku okužbe in še dolgo po odstranitvi bakterije s sluznice, zato kontrola krvi po jemanju antibiotikov kar pol leta ne more dati pravega odgovora.
Takojšen pravilen odgovor ponudi tako imenovani urea dihalni test. Test je mogoče opraviti pri vseh bolnikih, pri katerih želimo nemudoma preveriti uspešnost antibiotičnega zdravljenja. Bolnik zaužije testno tekočino, ki vsebuje ureo, markirano z izotopom ogljika, nato pa količino izotopa določamo v izdihanem zraku. Test ni potreben pri bolnikih, ki imajo ulkus na želodcu, ker jih kontroliramo štiri ali šest tednov po začetku zdravljenja endoskopsko in tedaj ugotavljamo prisotnost bakterije. Pri bolnikih z ulkusom dvanajstnika po zdravljenju z antibiotiki ni potrebna endoskopska kontrola. Tudi pri njih bi prišel prav takojšen odgovor, ali je bilo zdravljenje uspešno ali ne, oziroma ali je treba zdravljenje z antibiotiki ponoviti; takojšen odgovor da le dihalni test. Žal zavarovalnica ne krije stroškov testa; bolnik mora to storitev plačati sam.

Operacija?... Kdaj?

Druga možnost preverjanja uspešnosti antibiotičnega zdravljenja je vnovična endoskopija z vnovičnim odvzemom vzorcev sluznice. Takšna kontrola je upravičena in potrebna pri razjedi želodca, kjer je potrebno večkrat histološko kontrolirati rob ulkusa, da ne spregledamo pojava raka. Pri bolnikih z razjedo dvanajstnika kontrolna gastroskopija ni potrebna.
Kakšna je prognoza bolnikov z ulkusom? Pred tridesetimi in več leti so bolniki z ulkusom v skoraj polovici primerov lahko pričakovali, da jih bodo zaradi hudih težav ali zapletov operirali. Danes operirajo le zelo redke bolnike, pri katerih krvavitve ne morejo ustaviti z endoskopskimi metodami. Operirajo tudi redke bolnike, pri katerih se pojavi zožitev izhoda želodca ali dvanajstnika zaradi nastanka brazgotin. Takšni bolniki nenehno bruhajo vse, kar zaužijejo. Operacije zaradi ulkusa dvanajstnika ali ulkusa želodca so danes skorajda izjema.

Na nastanek ulkusa vplivajo še drugi dejavniki, med katerimi nekatere poznamo, drugih pa ne. Znano je, da koncentriran alkohol, kava in močne začimbe vplivajo na bolezen, oziroma jo pospešujejo. Na te dejavnike lahko vpliva vsakdo sam. Na druge dejavnike ne moremo vplivati, zato čedalje manj drži prepričanje, da si ulkus pridelamo sami.

Zaradi povezave med nastankom ulkusom in bakterijo Helicobacter pylori je treba bolnike z razjedo ali hujšimi spremembami želodčne sluznice zdraviti z antibiotiki. Pri osebah, ki so okužene, a nimajo ulkusa, antibiotiki niso potrebni. Čeprav je ta bakterija povezana tudi z nastankom raka na želodcu, vsem okuženim ne gre samodejno predpisovati antibiotikov z namenom preprečitve morebitnega razvoja raka, saj k razvoju raka prispevajo številni drugi dejavniki. Verjetnost, da bo pri okuženem nastal rak, je veliko premajhna, da bi opravičevala množično rabo antibiotikov.

Nevarnost, imenovana Helicobacter pylori

Okužba s to bakterijo je pogosta. Ocenjujejo, da je v Sloveniji okužena približno polovica odraslih oseb. Lahko se okužimo že v otroških letih, in sicer z umazanimi rokami (anooralno). Tudi po svetu je okužba s Hp enako pogosta. Manj ko je dežela razvita, pogostejša je okužba; v razvitih državah so ugotovili, da je okužba pogostejša pri otrocih iz socialno šibkejših slojev in iz družin, v katerih po več otrok spi v isti postelji. V nekaterih ekonomsko nerazvitih državah je okuženih kar 90 odstotkov prebivalstva. V zahodnih državah z visokim standardom je stopnja okuženosti nižja, obstajajo pa jasne razlike med socialnimi sloji. Največji delež okuženih predstavljajo ljudje z nižjim življenjskim standardom. Vsi ti podatki govorijo v prid temu, da je pri preprečevanju infekta zelo pomembna higiena oziroma skrb za osnovne življenjske razmere.
Prenašanje okužbe na neokužene osebe preprečimo z ustrezno higieno in predvsem umivanjem rok.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Hojla!


NI MU DO SEKSA

RES pričakujem, da mi to razložite!

Evo:
Prijateljica (31) ima moža (36), ki ne seksa!!! Imata otroka, rada bi še enega, a on je popolnoma nezainteresiran za seks. (Ironija je v tem, da se s še enim otrokom strinja tudi on!!!) Njej se že meša, ker sta skupaj 8 let in ves ta čas vedno ista zgodba. On išče izgovore v vseh rečeh, npr:

- zmatran od službe
- stres
- zaspan
- preveč sit
- otrok se lahko zbudi (pa spi v drugi sobi!)
- slabo se počuti...

Do seksa ga uspe pripraviti najpogosteje 1x mesečno, običajno še to ne!!!

Dečva ne ve več, kaj bi še. Pravi, da je ves svoj repertoar zapeljevanja, pa tudi vso voljo!!! že porabila. On pa nič. Ravno včeraj mi je pojamrala, da je bila že na tam, da popoka dete in gre. Seveda vam ne rabim razlagat, da se odtujujeta, vedno manj se pogovarjata, toplina med njima izginja. On ne opazi tega, on se dobro počuti, njo pa žre.

Ugotavljali sva tudi, ali je lahko kje kaka druga. Pa sva prišli do rezultata, da verjetno ne, ker je večino časa z družino. Tudi med službenim časom bi težko, mogoče, no, ampak sva se bolj nagibali k temu, da ni možno.

Ker sva ženski, sva seveda težko kaj dorekli, zato vas prosim za pomoč:
Ali je možno, da ta moški NE POTREBUJE SEKSA?

Prijazen pozdravček vsem!




Odgovor:

Včeraj sem napisala SE SME ALI NE?, torej?

Tu je že en tak primer. V časopisih rada berem članke, kjer bralci sprašujejo, zdravniki odgovarjajo, tudi sem prebrala večino Košičkovih knjig in mi nekej ne da miru. Kaj pa če je homoseksualen? Namreč moški, ki čuti odklon do ženske, kloni pred družbo tako, da se poroči in naredi otroka, s tega vidika je 'dec normalen', ljudje ga ne bodo po zobeh vlačil; ker pa ima odklonilen odnos do ženskega spola, pa nadaljevanje pozna samo njegova žena. Kakšen pa ima odnos do svoje mame oziroma ona do njega? Tudi to lahko kaj pove. Lahko, da je homoseksualen in zelo trpi, ker si tega ne upa priznat in ker bi s tem prizadel ženo in otroka, in se razkril pred (obsojajočo) družbo. Morda se zaveda, da je storil napako, a ni znal drugače. Sicer sem pa tudi brala en prispevek v Vivi, ni dolgo nazaj, namreč o aseksualcih. To obstaja, ni kej. Aseksualci ne potrebujejo sexa, pa pika. V Ameriki obstaja forum na to temo in folka je gor vse več, bolj jih zadovolji nakupovanje, adrenalinski športi, kot pa - sex. No, tukej v Sloveniji imam prijateljico (2, ki je prava dušca, tudi za v družbo je glih ta prava, a sama pravi - 3 leta sem brez tipa, pa sem prav vesela, mi nič ne manjka.
To dvoje, po mojem. Sicer pa nisem nek strokovnjak in ne bi vedela, kaj bi lahko bilo.

Napisal: La Luna

Vau, ej........... šok! Nikoli nisem pomislila na to, da bi lahko bil prikriti homoseksualec................ Če je to, potem bo sranje do konca življenja.... No, če je aseksualen, je njena usoda ista.................

Saj je pomislila tudi na loverja, pa ji ne gre v konteks. Pravi, da si želi seks z njim, ne s komerkoli................. Tudi razumljivo!

Smili se mi, je že vidno raztresena in živčna. Kako ne bi bila.............




Odgovor:

Lunči! evo mene..

ali lahko tip zdrži brez seksa.....hm.......NE! Nekaj ne štima........ če lahko dam eno vulgarno pripombo. po mojem on prazni jajca drugje......

ok....aseksualec....... hja možno..... čeprav je to dost manj pogost primer pri moških kot pa pri ženskah....... ker pri moškemu je tko kot če bi kavo kuhal.......tiste pene je čedalje več, čedalje več, dokler ne izkipi....... pa je lahko tudi kava od službe zmatrana ))

a ma tip slučajno probleme z erekcijo, al pa kaj takšnega???....... po mojem bi bila to še najbolj logična razlaga (takoj za tisto, da prazni jajca drugje.....) .......aseksualec...... hm........ možno; ........homoseksualec....... delikatno, ampak prav tako možno. V obeh primerih se tvoji prjatlci zelo slabo piše ))......kdo pa pri tisti bajti nosi hlače? a je ženska taglavna? tut to je lahko podzavestno problem...... nemoč-posledično upor (da ji odreka tisto, kar si ona želi.... - ampak tukaj še vedno ostaja vprašanje praznenja jajc.....) Lunca...... ti to svojo prjatlco kr h men prpel, bo moj heneral poskrbez za njo ))) (lahko pa pridete obe )) ........ok.......ampak če zgleda dobr...... če ne, pol jo prepustim KIR-u )) ........za tebe pa itak vem, da si fejst! )

ajdi!

LP

Remedy


Odgovor:

Ej, žrebiček, sem te fuuuuul vesela.
Tarokiramo in ga lumpamo, vmes pa hodim kukat na net, če se boš kje pojavil.

Se ti javim, ko bom fraj.
Lupčka... aja, dva, saj veš, kako ju razporedi!


Odgovor

To o nošenju hlač............. to bi blo pa zanimivo prevetrit! Je kar močna pri odločanju, ja! Misliš, da lahko enega deca to tako iztiri? Zavestno ali podzavestno?

Sicer pa........... kar sta si skuhala, to imata. Me je pa totalno šokirala, ko mi je to povedala. Človek pač ne pomisli, da imajo mladi pari težave s seksom.

Med čvekarijami pa vedno bolj ugotavljam, da je tega veliko. Kar nekaj tule jih jamra, kako nekaj ne štima. Tudi ti si imel težave s tem......... škoda, da te ni znala izkoristiti, ker bi ji veliko nudil..........

Bolj poredko pa (po mojem mnenju vsaj) zatajijo moški.


Odgovori•

Se jaz o nosenju hlac. Fanta imam v tujini, pac tu ne bom pisala kje, je pa to drzava, kjer so zenske hudo svobodne, kuhajo ENKRAT na teden, pac so zaposlene, delovnik od 8 do 17 ali se dlje, ukvarjajo se s kozmetiko (me Slovenke se zdalec nismo tako razvajene), da o fizicnih delih sploh ne govorim, ker je to domena ciscenja hise (pa se to delajo deklce za denar) in pa - shopinga. Kako logicno ane. In moski? Je tisto, kar je skuhano za en teden naprej, GRE V SHOPING, tudi pospravlja, zenske sluzijo vojsko nekaj let, tako da so, razumljivo, kar precej dominantne. Vec moskih mi je jamral, da si zelijo tako kot sem jaz, in da takih ni vec, da so ble pred 50 leti. In da je vse prav in lepo, vendar bi zenske vseen morale dat moskemu vedet, da je glava hise in druzine. In da ne recem, da je to narod, ki je po statistikah menda najbolj vroc in potreben (mene je moj dragi prijetno presenetil, v pozitivnem smislu). Mislim, da je en odraz clovekove zadovoljnosti (z zivljenjem, samim sabo, okolico) tudi viden na zunaj - zenske niso zanemarjene v smislu oblek, nakita, so mal debelejse, ampak se ga rihtajo, moski jim sledijo. Toliko o zenski dominanci, moski ne pijejo, niso zafrustrirani glede tega, ljubosumja v tej druzbi skor ne poznajo. Itd....
Mogoce je tale moz tvoje prijateljice vendarle osebno bolj obcutljiv in bi lahko dominanca bila vzrok. Ampak po nasih vaseh je kar nekej zensk, ki so prave mozace, vajene trdo delat, garat in kvantat, nasa soseda se je drla na moza na nekej sto metrov, ces 'kur*a, a bos ze prisel domov', pa je mozakar cist okej, dela, se heca, gre h mas, kaj pa vem, ni mu videt, da bi bil kaj manj zainteresiran za kikle.




Odgovori•
Re: Razložite mi

Tukaj na tem fofumu nekateri preveč globoko razmišljate......

Mogoče pa je ta moški samo preveč utrujen od vsega in rabi počitek in nekaj časa zase.....Tudi jaz kot ženska včasih se naredi,da mi ni do ničesar pa to ne pomeni,da bi se zapustila doma,v službi ali med prijatelji ali mojim, ampak preprosto rabiš nekaj,kar ti da ponovno energijo. To pa včasih traja nekaj časa,da rataš spet stari jaz.......


Odgovori•
Re:

Ja to je cist res..pa tko al tko spolna zelja niha in je odvisna od obdobja..sam kokr sm jaz to prebrala pr njima to ze zlo dolg traja to je pa najbrz potem kej drugega.


Odgovori•
Re:


Barbha, oprosti, ampak si opazila, govora je o 8 let? Tudi, če je gej, bi se moral kej sprazniti. Čeprav je majhna možnost, po moje, da se pa tud 8 let ni, čeprav hmm, ne vem no.


Odgovori•
Re: Razložite mi


Ja, gre za 8 njunih skupnih let. Kaj je bilo prej, ne vem............. pa ona tudi ne.............

Če že govorimo o praznjenju - tu in tam se sprazni, a vedno na njeno pobudo, sam se še toliko ne bi - to govorim o doma, za zunaj pa torej ne vem!

Da pa komu tu in tam pride obdobje, ko mu ni, je pa jasno. Ampak tu ne gre za to.

Če pa že o gejih govorimo............ mater, da jih mora zunanja fasada precej okupirat, da so pripravljeni poročit se in se celo življenje skrivat........... Verjamem, da ni enostavno izpostaviti se v družbi, ampak tako življenje pa tudi ni mačji kašelj! Hja, ......... živeti z nekom, ki ti že po defaultu ne odgovarja..............


Odgovori•
Re: Razložite mi..... Napisal: kren


Nekaj podobnega sem spraševal tudi jaz na moškem čveku! Torej: zakaj moški ne "dajo"?

Težko je rečt zakaj... Verjetno je monotonija že tako daleč, da so svoje potrebe enostavno potisnili v kot in jih nadomestili s službenimi problemi. Kadar sem jaz z glavo drugje, sem prav tako drugje in ne pri seksu! Pa gre lahko mimo mene še tako velika seks bomba, je ne bom opazil. So pa dnevi, ko se dava dol in meni hodi stvar še naslednje dneve po glavi, da se niti ne morem skoncentrirat na druge stvari. In jaz bi kar še in še. In kadar sem poleti sproščen opazim vsako dobro mrho in od tega "opažanja" imava potem korist oba... No, kadar mi ni, se pa kljub temu potrudim, ker kakšnih fizičnih problemov nimam. Tako kot se ona včasih, ko njej ni, meni pa je...

No, jaz mislim, da si tip zasluži en daljši odmor. Sproščujoč predvsem! Verjetno je v službi tik pred tem, da pregori. Kakšen odmor rabi, pa bo vedela predvsem njegova ženska.


Odgovori•
Re: Razložite mi..... Napisal: borec

Mene je pa zmotila dikcija vprasanja "Ali je možno, da ta moški NE POTREBUJE SEKSA?". Zakaj samo moski? A hocete, spostovane dame, reci, da je za zenske povsem normalo zdrzati brez seksa?

Sicer pa, PMSM je v takih primerih, kot ga opisujes, problem navelicanosti in izgube privlacnosti. Saj niti ni nujno, da nekdo "prazni jajca" nekje drugje - lahko se zgodi, da se ti nekdo enostavno upra in da raje celibiras kot bi imel odnose z njo (njim). Po mojih izkusnjah sta tu le dve mozni resitvi - ali gres stran, ali si pa poisces nekoga drugega in dejansko - varas. Odvisno od tega, koliko ti je do druzine.


Odgovori•
Re: Razložite mi..... Napisal: La Luna

Ne vem, no, meni se zdi, da služba ne bi smela imet tako dolgotrajnega vpliva na to............. saj sta vmes že imela kar nekaj dopustov.........
Ja, moj tudi pravi, da je problem v službi tudi lahko ovira................. dokler se ne razreši. Ne more pa en problem v službi trajat 8 let!!!!! Ali pač?
Koliko časa pa si ti lahko z glavo nekje drugje in se ne spomniš na seks?


Odgovori•
Re: Razložite mi..... Napisal: La Luna

Reciva, da je naveličan ene in iste ženske kar naprej. Prav. Kaj pa pred leti, ko sta se komaj spoznavala? Takrat pa je menda še ni bil naveličan ali kako?
Ona je takrat pomislila na to, da je bolj sramežljive sorte in da že še bo kaj nastalo iz njega............. in iz seksa................ PA NI!
Zdaj pa mu itak že verjetno gre na živce, ker ga vedno gnjavi, da bi...........


Odgovori.
Re: Razložite mi..... Napisal: kiklc@

če je blo že od nekdaj tako, da ni bil pretiran 'zajček, pol čist možno, da mu je še tist padlo dol, kar je blo...
če pa ne, je pa kr velka verjetnost, da ima kakšno drugo...


Odgovori•
Re: Razložite mi..... Napisal: borec

Ma kok ene zenske vse veste o moskih, ej!


Odgovori•
Re: Razložite mi..... Napisal: La Luna


Maš prav, bo verjetno morala izbirat med tvojima prejšnjima variantama - stran ali pa lover.
Verjetno stran, kolikor jo poznam............... pa bo spet razpadla ena na videz idealna veza!
Ne znam si predstavljat, kako bi se z iskricami v očeh od ljubimca vračala v moževo hladno naročje.................. nope, to pa sploh ni za nikamor!

Jaz premalo vem o moških, zato vprašam!


Odgovori•
Še je kaj upanja?


Pozna kdo par, ki je tako situacijo rešil in "mrtvega" partnerja prebudil?
Če se to da, bi prosila za predloge!
Res mi je žal zanjo!


Odgovori•
Re: Razložite mi..... Napisal: kren


8 let je res malo veliko časa. Prej bi pomislil, da ima ljubico. Konec koncev se da z ljubicami organizirati tudi tako, da nikoli nihče zanje ne zve. To vedo tudi ljubice...

Meni se včasih dogaja kake 2 do 3 dni. Toda, če se spravi name s "stilom" potem ne rabim niti tega... Za 8 let pa res ne vem...?
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Vrtoglavica in zamašena ušesa

Datum: 2009


Spoštovani.

Imam težavo, ki traja že 6. dan. Večrat se mi vrti in mi razbija srce, tudi glava me boli. Opazila sem tudi da imam ves ta čas zamašena ušesa. Pri predavanjih ne morem slediti, ker mi naredi slabo, tudi zbudim se sredi noči ker mi naredi slabo oz. mi zmanjka zraka.
Bila sem na pregledu, krvni test in test urina je bil vredu, zdravnica pa ušes ni povezala z vrtoglavicami, čeprav sama ne vem zakaj bi se to pojavljalo, saj prehlajena nisem.
Kaj menite da bi lahko bil vzrok vrtoglavic in zamašenih ušes?

Hvala in lepo pozdravljeni.


Re: Vrtoglavica in zamašena ušesa Napisal: Janko Kersnik
Datum: 2009 18:26


Spoštovani!

To je tesnoba, zaradi stresa povzorčena psihična motnja, ki se kaže s telesnimi znaki. Nekaj dni blago pomirjevalo, sicer pa temeljit pogovor z zdravnikom.

Lep pozdrav!

dr.Janko Kersnik


Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: Vrtoglavica in zamašena ušesa Napisal: emona
Datum: 02.02.2009 13:31


Spoštovani!
Hvala lepa za vaš odgovor.
Zanima me še to - ali je občutek zamašenih ušes povezan z mojimi težavami? Ker to sedaj po malem traja že kakšna 2 tedna oziroma več.
Lepo pozdravljeni.


Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: Vrtoglavica in zamašena ušesa Napisal: Janko Kersnik
Datum: 03.02.2009 09:30


Spoštovani!

Če nimate zamašenih sluhovodov, zamašenega nosu ali vsaj prehlada, je tak občutek tudi lahko prisoten.

Lep pozdrav!

Janko Kersnik


Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: Vrtoglavica in zamašena ušesa Napisal: emona
Datum: 18.02.2009 23:09


Spoštovani!

Bila sem na pregledu pri moji zdravnici, ki pravi da ušes nimam zamašenih. Dala mi je kapljice Nasonex, ki naj bi pomagale tudi ušesu, vendar ni nobene izboljšave. Rekla je da je mogoče od prehlada, vendar moje težave trajajo že več kot mesec. Vrtoglavice sicer ni, tudi občutek slabosti se ne pojavlja, levo uho pa se mi konstantno maši in ostaja zamašeno. Včasih mi v njem tudi piska. Kaj bi to lahko bilo?
Lepo pozdravljeni.


Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: Vrtoglavica in zamašena ušesa Napisal: Janko Kersnik
Datum: 21.02.2009 19:06


Spoštovani!

Če ste prehlajeni ali imate zamašen nos, bi bilo to lahko vzrok občutka zamašenega ušesa. V nekaj tednih bo to minilo.

Sicer pa je te delikatne stvari težko podrobno diagnosticirati in ugotoviti vzroke.

Lep pozdrav!

Janko Kersnik


Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: Vrtoglavica in zamašena ušesa Napisal: emona
Datum: 05.03.2009 01:35


Spoštovani!

Prehlajena nisem, vendar je bolečina v glavi in omotičen občutek ter občutek pritiska v ušesih vedno prisoten. Zdravnica mi je predpisala hiconcil v primeru da gre za sinusno vnetje, ter rekla da naj se vrnem po enem tednu če tablete ne bodo pomagale. Po treh dneh jemanja se stanje še ni izboljšalo. Pred leoim dni sem imela sinusno vnetje, vendar je bila takrat prisotna visoka vročina. Kaj je narobe z mano? Težko mi je, ker zaradi teh težav ne morem biti prisotna med poukom, zbujam se sredi noči ter sem pod stalno napetostjo in v skrbeh kaj je z mano narobe.
Lep pozdrav!


Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: Vrtoglavica in zamašena ušesa Napisal: Janko Kersnik
Datum: 07.03.2009 21:04


Spoštovani!

Mogoče bi bilo vredno poskusiti betaserc, ki pri neakterih izboljša vrtoglavico. Kako pa je z vašim razpoloženjem in živci?

Lep pozdrav!

Janko Kersnik


Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: Vrtoglavica in zamašena ušesa Napisal: emona
Datum: 25.03.2009 02:05


Spoštovani!

Pred kakimi 14 dnevi se mi je ponovno pojavil kot nekakšen napad-razbivanje srca, slabost, ko sem bila sama doma- tako da niti vstati nisem mogla. Po tistem sem bila zelo zaskrbljena in sem šla na preged do osebne zdravnice in nato še ORL, kjer so ugotovili da z ušesi in drugim ni nič narobe, bila sem tudi pri nevrologu kjer so mi ugotovili nižji pritisk, nato me je nevrologinja a napotila še do okulista (če bi se mi vrtoglavice morda pojavile zaradi kakih motenj oči) vendar spet ni bilo nič resnega - razen blagega odstopanja zaradi katerega so me poslali še na magnetno resonanco glave, da izključijo določene stvari. Uradnih izvidov še nimam, vendar naj ne bi bilo nobenih skrbi. Trenutno jemljem antibiotike Primotren (zaradi kašlja in slabih izvidov vode) vendar se mi že 14 dni konstantno pojavlja stiskanje v prsih (in pri srcu) ter težko dihanje in čuden občutek grenkobe v ustih. Srce mi večkrat nepravilno in hitro utripa, prav tako še vedno čutim pritisk v glavi in ušesih. Zdaj pa nevem kaj storiti, ali naj grem spet h zdravniku ali pa je vse to izvor tesnobe.
Ko sem daleč od doma (študij) se slabo počutje in vrtoglavice še povečajo, ves čas me skrbi da je z mano kaj narobe (s srcem) in se zato še slabše počutim. Ko sem doma se počutim varneje in ti problemi niso tako izraziti, vendar pa me včasih prav tako zbada pri srcu, tudi razbija, in imam občutek vrtoglavice.
Tudi težko zaspim, saj me začne zbadati pri srcu in ko o tem razmišljam mi srce še hitreje bije. Tudi pri predavanjih ne morem slediti, prav danes sem spet dobila panični napad in sem zapustila predavanja.
Kaj je narobe z mano? Menite, da bi bilo potrebno opraviti pregled tudi pri kardiologu (to so mi med drugim tudi svetovali) ali je to tesnoba in moram poiskati pomoč drugje?


Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: Vrtoglavica in zamašena ušesa Napisal: Janko Kersnik
Datum: 25.03.2009 18:40


Spoštovani!

To je tesnoba. Potrebujete zdravila in psihoterapijo, ker imate znake socialne fobije, kar se poleg zdravil zdravi tudi s posebnimi oblikami psihoterapije.

Lep pozdrav!

Janko Kersnik


Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: Vrtoglavica in zamašena ušesa Napisal: emona
Datum: 25.03.2009 20:24


Spoštovani!

Hvala za odgovor, sem že naročena pri psihologu. Torej me zbadanje pri srcu nima kaj skrbeti? Imam tudi konstantno povišano temperaturo (37,1) (že tretji teden).
Lep pozdrav


Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: Vrtoglavica in zamašena ušesa Napisal: Janko Kersnik
Datum: 30.03.2009 08:55


Spoštovani!

Zaradi tolikšne vročine naj vas ne skrbi. Praviloma ni pričakovati kakšnih posebnosti. Če bo vseeno vztrajala več kot pol leta, pa se oglasite pri zdravniku.

Lep pozdrav!

Janko Kersnik


Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: Vrtoglavica in zamašena ušesa Napisal: emona
Datum: 16.04.2009 13:05


Spoštovani!

Zanima me še nekaj. Še vedno se mi pogosto vrti in imam še vedno občutek pritiska v glavi in ušesih, tudi srce mi še vedno včasih hitreje bije. Se več gibljem, ampak vseeno imam težave. Ugotovili so da imam odebeljene sinuse, vendar ne vem ali je to razlog za vrtoglavice.
Zanima me še kako ugotovijo ali je s ščitnico vse v redu? Je to vidno že iz tega ko ti vzamejo kri?
Lep pozdrav.


Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: Vrtoglavica in zamašena ušesa Napisal: Janko Kersnik
Datum: 19.04.2009 14:10


Spoštovani!

Kot že rečeno, je za vrtoglavico in omotico ogromno razlogov. Kar opisujete je lahko povzeano s psiho, lahko pa z več posameznimi mnajšimi odkloni od normale, kot bi bil pritisk na mišice in živce v vratni hrbtenici, tudi vnetje sinusov.

S pregeldom krvi se da določiti raven delovanja hormonov ščitnice.

Lep pozdrav!

Janko Kersnik


Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: Vrtoglavica in zamašena ušesa Napisal: Hello Kitty
Datum: 28.06.2009 21:46


Draga Emona, tudi jaz sem imela zelo podobne simptome pred leti, vsi izvidi so bili OK, ampak jaz sem non stop pristajala na urgenci. Nihce mi ni zares verjel, da je karkoli narobe, vsi so govorili da je psiha (tako kot tebi), vendar jaz sem vedela da ni. Nevem sicer kako je tocno v tvojem primeru, pri meni se je na koncu izkazalo da imam Menierovo bolezen, ki mi je sicer do danes se niso 100% potrdili, vendar je to bolj komplicirano kot se zdi. Tako da bi ti rada rekla, da ce sama cutis, da to ni psihicno, se ne pusti pregovoriti, ampak vztrajaj do konca! Srecno!


Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: Vrtoglavica in zamašena ušesa Napisal: emona
Datum: 03.07.2009 14:41


Hello Kitty, hvala ti za odgovor, res me je razveselilo
Je res, veliko laže je reči da je vse psihičnega izvora, kot pa da bi se kdo resnično ukvarjal s tabo. Jaz sem bila zaradi mojih težav celo parkrat pri psihologu- kjer sem se z njim pogovorila in je ta seveda odkril da ni nič narobe z mojim psihičnim zdravjem. Niti napotnice za psihiatra nisem dobila, kaj šele da bi morala jemati pomirjevala. Je pa res da ko se je ta občutek pojavil, mi je bilo zelo težko - ker sem se bala kaj se dogaja z mano in takrat je prav gotovo imela psiha "prste vmes".
Ampak je minilo in to brez pomirjeval in zdaj sem se že toliko navadila na ta občutek, da vsaj približno normalno funkcioniram in upam da bo nekoč minilo..
Vsekakor ne verjamem da je to vse psihičnega izvora, saj do vrtoglavic prihaja v najrazličnejših trenutkih - npr. ko sedim v kinodvorani in gledam na platno, ali pa če se stvari mimo mene zelo hitro premikajo, (mogoče je to kaj povezano z izpadi v vidnem polju, ki so jih odkrili na pregledu pri okulistu, nevem). Včasih se vrtoglavice lotijo kar tako- ko sedim doma za mizo ali pred računalnikom.. Včasih mi kar tako zmanjka sape, da o mašenju ušes sploh ne govorim.
Niti najmanj mi ni jasno za kaj gre, ampak sem se navadila da tako pač je in se zaradi tega ne preveč sekiram.
Kako so pa pri tebi ugotovili kaj je narobe?


Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: Vrtoglavica in zamašena ušesa Napisal: anja 000
Datum: 26.07.2009 20:48


Tudi sama imam podobno vprašanje - pogosto se mi vrti in tudi sama imam težave z ušesi.

Moj problem pa je sledeč - na potovanjih z letalom, natančneje pri pristajanju vedno čutim velik pritisk v ušesih kar seveda ne bi bilo nič nenavadnega, če me ne bi desno uho (vedno desno) tako zelo bolelo, da komaj zdržim bolečino - boli me tudi predel glave za ušesom - vse to se dogaja ob pristajanju. Potem pa je tako hudo, da tisti dan cel dan nič ne slišim na desno uho.
Tudi v levem ušesu ob pristajanju čutim pritisek vendar ta po minuti ali dve preneha in tudi bolečin v tem ušesu ne čutim.

Prav tako sem opazila, da imam težavo s sluhom in sicer - pogosto kadar slišim zvok se orientiram v napačno stran - npr. zvok prihaja z leve, jaz pa ga zaznam kot da bi prihajal z desne.

Prav tako imam tud vedno desno stran nosnice bolj zamašeno kot levo. Pogosto me mučijo glavoboli na predelu čela in pogosto imam vrtoglavice.

Mi lahko pomagate?


Odgovori•Citiraj sporočilo
Re: Vrtoglavica in zamašena ušesa Napisal: Janko Kersnik
Datum: 01.08.2009 00:09


Spoštovani!

Žal ne. Obiščite otorinolaringologa, da preveri, kako je z vašimi sinusi, prehodnostjo evstahijeve tube in evl kronično vnetje ušesa. Če bi pomagalo kaj preprostega, bi to doslej že sami ugotovili.

Lep pozdrav!

prim. prof. dr. Janko Kersnik, dr. med.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Nosečnost in seks



četrtek, 30. julij 2009 @
Piše:... mnoge nosečnice se sprašujejo, če seks med nosečnostjo lahko škodi otroku. A skoraj vse skrbi so odveč, seks pa je lahko fenomenalen.

Zaščita.

"Če nosečnost poteka normalno, potem spolni odnos zarodku ali plodu ne bo škodoval niti ne bo sprožil spontanega splava," pravijo ginekologi in dodajajo, da je narava za varnost zarodka in plodu dobro poskrbela: "Zaščitena sta z amniotsko tekočino in maternico, ta pa je pred zunanjim svetom varno zaprta z zaporo v materničnem vratu."

Želja.
Med nosečnostjo se zaradi hormonov poveča dotok krvi v nožnični predel, kar lahko pri ženski spodbuja željo po spolnem odnosu. Moteč je morda le vonj, vendar je ta pojav popolnoma normalen in ženske zaradi tega ne sme biti sram. V času pričakovanja so občutljivejše tudi dojke.

V prvem trimesečju znajo biti bradavice na dotik boleče, pozneje, ko bolečina popusti, pa se lahko zaradi njih uživanje v spolnosti poveča. Zaradi različnih nosečniških tegob, kot so slabost, utrujenost in muhasta čustvena stanja, nekatere nosečnice popolnoma izgubijo željo po spolnosti.

Večinoma se poželenje vsaj delno povrne po prvih treh mesecih nosečnosti, ko se najhujše težave umirijo. Proti koncu nosečnosti pa spolno poželenje spet pade zaradi skrbi pred porodom in prihodom novega družinskega člana. Poleg tega se mnoge nosečnice zaradi povečane telesne teže in velikega trebuha ne počutijo preveč privlačne, čeprav nekatere druge pravijo, da se nikoli niso počutile zapeljivejše.

Krči.
Med orgazmom, ki je v nosečnosti intenzivnejši, se krči maternica. Nekatere ženske občutijo krčenje maternice celo pol ure po orgazmu, toda krči ne morejo škoditi zarodku ali plodu, če je nosečnost normalna. Ker so v zadnjih tednih maternični krči močnejši, lahko pospešijo porod, spolni odnos pa se priporoča, če je nosečnost presegla rok.

Intima.
Ko raste nosečniški trebuh, je lahko spolni odnos malce težji, nekaterim spolnim položajem pa se je boljše za nekaj časa odpovedati. Misijonarski položaj, ko moški leži na ženski, ni najprimernejši, saj povzroča pritisk na trebuh. Pod ženski hrbet lahko položita blazine, moški pa naj kleči.

Zelo prikladen položaj je, če ženska sedi na moškem. Obrnjena je lahko proti njegovemu obrazu, v kolikor je trebuh ovira, pa ravno obratno. Udoben položaj za nosečnico je tudi bočno, od zadaj, in je tudi najbolj stimulativen. Ljubljenje naj vsebuje veliko nežnosti, odkrivanje novih položajev pa naj vama predstavlja izziv. Če je odnos boleč ali se po njem pojavi sumljiv izcedek, se pogovorite z ginekologom.

Okužba.
Če moški nima spolno prenosljive bolezni, nevarnosti za infekcijo ni, saj je fetus pred vsemi mikroorganizmi popolnoma zavarovan, vse dokler ne odteče voda
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Zanima me kje točno si je možno izmeriti nivo serotonina in dopamina v možganih? hvala & lp


Odgovor: Dopamin je živčni prenašalec v osrednjem živčevju, ki nastaja iz aminoksiline tirozin in se presnavlja do dveh glavnih razgradnin produktov, dihidroksifenil-ocetne kisline (DOPAC) in homovanilinske kisline (HVA). Oba se izločata z urinom. V nevrofarmakologiji je izredno pomemben zaradi vpletenosti v patogenezo bolezni kot so Parkinsonova bolezen, shizofrenija, razne odvisnosti in endokrine motnje (izločanje hormonov kot sta prolaktin in rastni hormon iz prednjega dela hipofize je pod vplivom dopamina). Poleg tega deluje dopamin na takoimenovano kemoreceptorsko področje na dnu četrtega možganskega prekata in tako povzoča slabost in bruhanje.

Serotonin je pomemben živčni prenašalec v osrednjem živčevju, najdemo pa ga tudi v nevronih in enterokromafinih celicah gastrointestinalnega trakta in trombocitih (krvnih ploščicah). Nastaja iz aminokisline triptofan in se presnavlja do 5-hidroksi indol ocetne kisline (5-HIAA), ki jo izločamo z urinom. Gledano s stališča vloge serotonina kot nevrotransmitorja v osrednjem živčevju, so serotoninergične poti vpletene v različne vedenjske odzive, prehranjevanje, nadzor razpoloženja in čustvovanja, cikla budnost/spanje, nadzor npr. zaznavanja bolečine, uravnavanja telesne temperature in bruhanja.

Za oba živčna prenašalca velja, da ni nekih rutinskih preiskav, s katerimi bi lahko neposredno merili nivo dopamina in serotonina v možganih. Seveda lahko produkte razgradnje obeh merimo v likvorju (možgansko-hrbtenjačni tekočini), plazmi in npr. urinu. Za DOPAC in HVA npr. velja, da njuni koncentraciji v urinu predstavljata indeks sproščanja dopamina pri nekem posamezniku. V različnih študijah v humani medicini kot posredno metodo merjenja nevrotransmitorja uporabljajo pozitronsko emisijsko tomografijo (PET) z radioaktivno označenimi ligandi za receptorje za želeni nevrotransmitor.


Odgovoril(a): Katja Perdan, Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 13. 4. 2009,
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Mene pa zanima kako nastane tumor na možganih. Kaj se zgodi z možganskimi celicami?


Odgovor: Pri nastanku možganskega tumorja pride do enake preobrazbe celic tkiv znotraj lobanje (možganov in možganskih ovojnic) iz normalnih v rakave kot povsod drugod v telesu. Bistvena napaka rakave (maligne) celice je motena kontrola celične delitve. Mehanizem, s katerim organizem kontrolira delitev svojih celic, vključuje delovanje genov. Vsaka celica vsebuje med drugimi tudi tako imenovane proto-onkogene/onkogene in antionkogene. Onkogeni so geni, ki sprožijo celično delitev in s tem povečanje števila (proliferacijo) celic, antionkogeni pa to preprečujejo oziroma zavirajo. Sprememba delovanja enih in drugih lahko povzroči nastanek raka.
Vzroki za spremembo delovanja onkogenov in antionkogenov so lahko številni in različni. Snovi, ki po prehodu v celico povzročajo spremembe v zgradbi in delovanju celice, te pa vodijo v nastanek raka, imenujemo karcinogeni. Delimo jih v fizikalne (npr. sevanje), kemične (npr. benzpiren v premogovem katranu) in biološke (npr. virusi). Njihove učinke lahko večajo ali manjšajo faktorji občutljivosti gostitelja (imunski, hormonski, genska predispozicija). Predpostavljamo, da karcinogeni delujejo s spodbujanjem ali zaviranjem obstoječih onkogenov in antionkogenov.
Če povzamem, si trenutno razlagamo, da možganski tumorji nastanejo kot posledica nakopičenih genetskih sprememb, ki dovolijo celicam da se izognejo normalnim regulatornim mehanizmom in uničenju s strani imunskega sistema. Te spremembe so lahko delno ali v celoti podedovane, lahko pa jih povzroči kronično draženje z različnimi dejavniki iz okolja (npr. terapevtski odmerki ionizirajočega sevanja; za pogosto omenjan vpliv prenosnih telefonov dosedanje raziskave niso pokazale vzročne povezanosti, prav tako ne za poškodbe glave, tobak, alkohol ali onesnaženost zraka zaradi prometa).
Še nekaj na splošno o možganskih tumorjih: Primarni možganski tumorji pri odraslih so razmeroma redki in predstavljajo približno 2 % vseh rakov. Pri nas naj bi po literaturi izpred petnajstih let postavili to diagnozo pri 70-80 bolnikih na leto. Čeprav ljudje na splošno ne vedo, da obstajajo različne vrste možganskih tumorjev, so le-ti glede na patohistološko razdelitev zelo raznovrstni. Vsaka vrsta tumorja ima tudi svojo biologijo, zdravljenje in prognozo. Največji delež predstavljajo t.i. gliomi, med katerimi so najpogostejši glioblastomi (sodijo med najbolj maligne možganske tumorje), astrocitomi in oligodendrogliomi. Razmeroma pogost je tudi meningeom, ki vznikne iz možganskih ovojnic in velja za »benigen« tumor, ter nevrinom, ki nastane iz ovojnic živcev. Vendar so celo »benigni« tumorji so lahko smrtni 1.) če nastanejo na strateškem mestu, kjer lahko povzročijo odpoved življenjskih funkcij, 2.) zaradi njihove sposobnosti lokalnega vraščanja, in 3.) zaradi njihove nagnjenosti k maligni preobrazbi.). Pri otrocih naj bi bili možganski tumorji s 15-25 % deležem druga najpogostejša oblika raka. Med njimi so najpogostejši gliomi in meduloblastomi, sledili naj bi jim germinomi in kraniofaringeomi.

Odgovoril(a): Marko Korošec, Inštitut za klinično nevrofiziologijo, Univerzitetni klinični center
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Kaj potrebujejo možgani med učenjem?

Odgovor: Masa možganov predstavlja okoli 2% mase celega telesa, pa vendar jih oskrbuje kar 15% krvi, ki jo vsako minuto prečrpa srce. Porabijo petino kisika in četrtino glukoze glede na celoten organizem. Kljub temu, da so energijsko tako »zahtevni«, pa zdravi možgani za učenje ne potrebujejo dodatnih spodbud v obliki hrane ali drugih snovi. Optimalne pogoje za učenje dosežemo, če uživamo zdravo uravnoteženo prehrano ter če smo sproščeni, spočiti, in naspani. Snovi in dodatki, kot so na primer kofein in energijske pijače, ne izboljšajo spomina, temveč le kratkotrajno vplivajo na budnost in pozornost.

Več zanimivosti o spominu in učenju boste našli na naslovu www.dana.org/news/brainhealth/detail.aspx?id=10020.


Odgovoril(a): Blaž Koritnik, Inštitut za klinično nevrofiziologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana,
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Zanima me kaj lahko človek stori sam, da prepreč v starejših letih demenco. Ali je to npr. učenje pesmic na pamet?

Ali obstoja kakšen drugi način. Za odgovor se vam lepo zahvaljujem.

Odgovor:

Čim več uporabljati možgane, na eni strani se kontinuirano učiti, na drugi strani pa ostati socialno aktiven - biti v družbi. Obstajajo programi jačanja spomina vendar je njihova pomoč pri zmanjšanju tveganja za nastop demence vprašljiva ali vsaj ne (še) znanstveno dokazana.

Lep pozdrav,
Gorazd

Odgovoril(a): Gorazd B. Stokin, Oddelek za nevrologijo,
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Sin je star 5,5 let. Bil je na MR in so mu postavili naslednjo diagnozo: epilepsija z okcipitalnimi paroksizmi-Panayiotopovlosov sindrom.

Me zanima kaj to pomeni.

Odgovor:

Panayiotopoulos Syndrom je pogosta benigna epilepsija (takšna z genetsko nagnjenostjo) v zgodnjem ali poznem otroštvu. Pojavlja se pri 6% otrok s krči med 1. in 15. letom starosti, oziroma pri tistih, ki so imeli vsaj en napad brez vročine. Razširjenost bolezni je 2 do 3 na 1000 v splošni otroški populaciji.

Klinična slika je zelo značilna - napad se pokaže kot avtonomni epileptični napad z značilnim nenadnim bruhanjem ob začetku samega napada, ko je otrok se pri zavesti. Sledi glavobol, bledica, zavest in govor sta ob začetku napada še ohranjena (otrok naenkrat reče, da mu je slabo in takoj zatem bruha). Napad lahko traja od nekaj minut do nekaj ur, zato je bolezen kot epileptični sindrom pogosto ob začetku neprepoznana in jo pediater lahko opredeli kot migreno, kardiogeno sinkopo, gastroenteritis(akutno okužbo prebavil) ali druge pogoste bolezni. Napad se najpogosteje pojavi v spanju. Elektroencefalogram (EEG) je edina preiskava, ki pokaže spremembo (lahko pa je tudi normalen), ostre valove ali trne nad različnimi regijami, najpogosteje okcipitalno (nad zatilnim režnjem).

Razvoj in nevrološki status otroka je normalen. Bolezen je benigna in zdravljenje običajno ni potrebno, lahko pa ga uvedemo za krajše obdobje v primeru pogostih in/ali dolgotrajnih napadov. Prognoza je odlična, večina otrok ima od dva do pet napadov. Tudi dolgotrajni avtonomni epileptični napadi ne puščajo posledic, bolezen pa vedno izzveni do odrasle dobe. Preiskavo MRI možganov opravimo predvsem zato, da izključimo morebitno podležečo okvaro v možganski skorji, ki bi lahko tudi povzročala podobne napade.


Odgovoril(a): Zvonka Rener Primec, Specialistka za Pediatrično Nevrologijo, Oddelek za Otroško, Mladostniško in Razvojno Nevrologijo, Univerzitetna Pediatrična Klinika, Univerzitetni Klinični Center,
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Kaj delajo možgani ponoči, ko spimo?

Odgovor: Med spanjem so aktivni različni deli možganov in možganskega debla, s tem da je aktivnost posameznih delov-jeder v možganih-različna glede na faze spanja.

Med spanjem možgani ne spijo.

Odgovoril(a): as.dr.Leja Dolenc Grošelj, Inštitut za klinično nevrofiziologijo
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

"šesti čut"

Velikokrat, kadar temeljito premišljujem in analiziram dogodke, mi uspe predvideti, kaj se bo zgodilo. Zanima me, ali je to povezano s pojavom "šestega čuta", nejasnim občutkom, da se bo zgodilo nekaj, kar se potem dejansko uresniči, ali je takšen "šesti čut" neodvisen od podrobnega razmišljanja.

Polno vprašanje:

Pozdravljeni!
Sem oseba ki zelo veliko razmišlja..se poglablja v stvari in recimo še posebej pri reševanju kakšnega problema skušam stvari temeljito razvozlat..zakaj se je recimo zgodila ta stvar, pa druga..pa kje so povezave..pa je mogoče možno da se je to zgodilo to zaradi tega in podobno...Velikokrat pa se potem zgodi, da se določene stvari ki sem jih predvidevala ali nekako logično predpostavila..tudi zgodijo..kot da bi že naprej vedela kaj bo..In me zanima če je to globoko (in široko) razmišljanje morda povezano z temi občutki, da se bo določena stvar zgodila tako..in potem se res zgodi tako..v bistvu gre za nek šesti čut če lahko temu tako rečem?Ali pa je ta šesti čut neodvisen od takega podrobnega razmišljanja?

Upam da sem dovolj natančno napisala, da me boste lahko razumeli kaj sem želela vprašat.

Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem



Odgovor:
Ena izmed osnovnih nalog človeškega kognitivnega sistema, kot tudi vseh ostalih živih bitji, ki ga premorejo, je predvidevanje dogodkov in situacij v prihodnjosti na podlagi informacij v sedanjosti ter znanja oblikovanega skozi izkušnje v preteklosti. Sposobnost strukturiranja, razumevanja in napovedovanja stanja v okolju je tista, ki nam omogoča ustrezno odzivanje v danem trenutku ter oblikovanje smiselnega, k cilju usmerjenega vedenja v prihodnosti.

Sposobnost zavestnega, sistematičnega razmišljanja, analize informacij in oblikovanja načrtov je značilno človeška sposobnost, ki se je v evoluciji razvila zelo pozno in v svojem bistvu v veliki meri temelji na avtomatični, nezavedni obdelavi in ovrednotenju dražljajev in informacij iz okolja. Ljudje smo sposobni zaznati izredno majhne in navidez nepomembne znake, ki lahko pomembno vplivajo na naše razpoloženje, občutenje, vedenje, razmišljanje in reševanje problemov. Prav pred kratkim je bila v reviji Science objavljena zanimiva študija, ki s pomočjo moderne tehnike slikanja možganov kaže, da se naši možgani odzivajo že na drobne opozorilne znake, ki jih sicer zavestno ne prepoznamo. Če na primer na sprehodu srečamo nekoga, ki mrko in sovražno gleda predse, se mu bomo brez posebnega razmišljanja umaknili, včasih ne da bi se tega sploh zavedali. Ker za spoznanja, ki so rezultat tovrstnih avtomatičnih in nezavednih procesov, ne vemo in razumemo, kako točno smo do njih prišli, jih doživljamo kot sadove intuicije, nekakšnega šestega čuta.

Tako kot ostale aktivnosti našega organizma, se tudi naša "intuicija" usmerja predvsem na tiste situacije, dogodke, informacije in vsebine, ki jim zavestno in aktivno posvečamo pozornost. S tega vidika je naše zavestno razmišljenje in premlevanje informacij pomembno pri vodenju "šestega čuta". To spoznanje se odraža tudi v razumevanju procesa ustvarjalnega mišljenja, kjer je Wallis že davnega leta 1913 opredelil štiri ključne faze:

V fazi priprave aktivno zbiramo in predelujemo informacije, ki so relevantne za rešitev problema. Sledi faza inkubacije kjer se s problemom ne ukvarjamo aktivno, ampak prepustimo nezavednemu umu, da se tiho ukvarja z njim. Tej fazi nato sledi iluminacija (razsvetlitev), trenutek, ko se zavemo možne rešitve problema, ki jo nato preverimo in izvedemo v fazi verifikacije.

Naj počasi zapisano strnem v odgovor. Intuicija, "šesti čut" je popolnoma normalna lastnost, sposobnost človeškega kognitivnega sistema, ki temelji na samodejni in nezavedni obdelavi informacij iz okolja. Kot taka predstavlja osnovo in je hkrati odvisna od našega zavestnega mišljenja in usmerjanja pozornosti.

Odgovoril(a): dr. Grega Repovš, Oddelek za psihologijo
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Kakšna je razlika med Shizofrenijo in Alzheimerjevo boleznijo..?

Odgovor:

Alzheimerjeva bolezen in shizofrenija sta si podobni predvsem v tem, da obe predstavljata bolezen možganov, sicer je med njima prej več razlik kot podobnosti.

Za Alzheimerjevo bolezen je že okrog sto let znano, da se pri njej pojavi propadanje živčnih celic. Zdaj nekoliko bolj poznamo tudi vzroke za ta propad, povezani so s kopičenjem patoloških oblik beljakovin v možganih. Bolezen spada v širši krog demenc, pojavlja se v starejši dobi človekovega življenja. Bolezenske spremembe lahko opazimo v možganih bolnikov na mikroskopski in makroskopski ravni, ob napredovanju bolezni je pri vsakem bolniku prisotna jasna atrofija (zmanjšanje volumna) možganov. Zaradi široke prizadetosti možganske skorje se pri Alzheimerjevi bolezni pojavlja veliko simptomov motenj višjih živčnih dejavnosti, med njimi spominskih sposobnosti, govora, zaznave, abstraktnega mišljenja in različnih drugih spretnosti, ki so potrebne za samostojno in polno življenje. Potek bolezni je napredujoč in ga s sodobnimi zdravili lahko le nekoliko upočasnimo.

Shizofrenija je nasprotno povezana predvsem z razvojem možganov, zato ne spada med degenerativne možganske bolezni. Njeni mehanizmi so manj poznani, kot bolezen možganov pa se intenzivno raziskuje v zadnjih dvajsetih letih, odkar so na voljo sodobnejše nevroznanstvene metode. Predvideva se, da pri dedno občutljivejših posameznikih različni škodljivi dejavniki vplivajo na razvoj možganov, kar pripelje do motenj v povezanosti med različnimi možganskimi področji. Mikroskopske in makroskopske spremembe v strukturi možganov so večinoma precej bolj subtilne, opazimo jih lahko predvsem ob primerjavah skupin bolnikov proti skupinam zdravih preiskovancev in torej ne pri posameznikih. Simptomi bolezni so različni, nekatere lahko opazimo že v otroštvu, v celoti pa se izrazijo nekje v zgodnjih dvajsetih letih, ko se zaključuje razvoj možganov. Takrat se običajno pojavijo izraziti psihotični simptomi, med katere štejemo predvsem različne blodnje in halucinacije, ki so povezane z izgubo občutka za realnost, kot jo doživljajo zdravi ljudje. Te simptome lahko dokaj uspešno zdravimo z zdravili, večjo težavo pa predstavljajo negativni in kognitivni simptomi bolezni, kot so motnje volje, motivacije, potrebe po socialnih stikih, sposobnosti samostojnega načrtovanja aktivnosti in razreševanja vsakodnevnih problemov. Zaradi teh simptomov so nekateri izmed bolnikov s shizofrenijo precej ovirani v svojem življenju. Napredovanje bolezni se običajno zaustavi nekje v petih letih po izbruhu prve psihotične epizode, izid bolezni pa je lahko zelo različen, od skoraj običajne sposobnosti za nemoteno življenje do izrazite in trajne oviranosti.

Pri nekaterih bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo se lahko pojavijo podobni psihotični simptomi, kot so značilni za shizofrenijo, prav tako pa so pri bolnikih s shizofrenijo lahko prisotne blage oblike nekaterih simptomov, ki so sicer značilni za Alzheimerjevo bolezen. Ta opažanja najbrž niso presenetljiva, če obe bolezni razumemo kot obliki bolezni možganov. Bistvene razlike med njima so torej predvsem v mehanizmih nastanka, vrsti strukturnih sprememb v možganih, dobi pojavljanja in poteku bolezni.

Odgovoril(a): Jurij Bon, Psihiatrična bolnišnica Begunje
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Sindrom kronične utrujenosti


Vprasanje:

Sindrom kronične utrujenosti
Spostovani. Imam nekaj vprašanj za vas in prosim, da mi podate odgovore nanje. Kdaj specialisti na vaši kliniki potrdijo diagnozo sindroma kronične utrujenosti-ali se je to na inf. kliniki že zgodilo? Kdaj ste bili vi osebno prvič seznanjeni s to boleznijo? Kakšni so simptomi te bolezni? Ali je res, da se na vaši kliniki postopa v skladu s "pravilom podtikanja" določenih pacientov drugim oddelkom, kot je omenil g. Trampuš v sobotni prilogi Dela. Kakšni so po vašem mnenju vzroki za nastanek te bolezni? Kdaj na vaši kliniki izvedete preiskavo na EBV virus in kakšni so simptomi, da se posumi na tovrstno okužbo? Kateri specialisti naj bi se po vašem strokovnem mnenju ukvarjali z bolnikom ki boleha za CFS. lepa hvala za vse odgovore.

Odgovor:

Spoštovani, diagnozo sindroma kronične utrujenosti postavimo tako, da izključimo druge bolezni, ki lahko imele podobne znake in simptome (npr: človek je lahko utrujen pri slabokrvnosti, nizka vročina je lahko posledica skritega vnetja...). Na naši kliniki sorazmerno pogosto obravnavamo take bolnike, saj je eden od znakov lahko nekoliko povišana telesen atmeperatura, naša klinika pa se ukvraja s tako imenovanimi vročinskimi stanji (to ima tudi v nazivu). Sama sem se s sindromom kronične utrujenosti seznanila v prvih letih dela na kliniki (na Klinii sem se zaposlila leta 1986, takrat se je o tem sindromu po svetu precej pisalo). Simptomov bolezni je cel seznam, poleg nesorazmerne utrujenosti še lahko nizka vročina, bolečine po sklepih, mišicah, v prsnem košu, trebuhu, glavobol... Nisem brala natančno prispevka dr. Trampuša v Sobotni prilogi Dela, zato ne vem točno, kaj je napisal in v kakšnem kontekstu. Ne bom trdila, da se v nekaj desetletjih dela Klinike ni zgodilo, da bi kakšen kolega koga komu podtaknil, vede ali nevede. Ljudje, tudi zdravniki, smo taki in drugačni. Da pa bi to kjerkoli, ne samo na naši kliniki, predstavljalo način ravnanja z bolniki, je prijazno povedano nesmisel. Zdravniki v Sloveniji se vsaj po strokovni plati med seboj kar dobro poznamo, zato se hitro razve, kateri med nami dela slabo, je nekolegialen in podobno. Podtikanje v eno smer bi se kaj hitro obrnilo proti nazaj v škodo tistega, ki je s taki načinom obnašanja začel. Čemu, mislite, da služijo taki prispevki, ki smo jih v zadnjem času lahko prebirali v slovenskem časopisju, celo v elitni prilogi Dela? Večjemu zaupanju bolnikov, ki bodo zato lažje sodelovali pri zdravljenju in se bolje pozdravili? Sproščenejšemu odnosu zdravnikov, ki bodo lahko ob bolniku mobilizirali ves svoj strokovni potencial in svoje delo opravili motivirani in po najboljših močeh? Ali morda čemu drugemu? Vzroki za sindrom kronične utrujenosti niso jasni, možne je okužba neposredo, neustrezen odgovor organizma na okužno, neke vrste revmatološko obolenje (kar je podobno prejšnjemu), morda gre za psihogeno pogojeno stanje. S kronično utrujenostjo so povezovali več virusov, vendar nobena povezava ni dokazana. Če gredate s stališča zdravljenja, je povezanost z virusno okužbo pravzaprav bolj akademskega pomena, redkokdaj lahko na virusno okužbo vplivamo s protimikrobnimi zdravili. Morda kdaj v prihodnosti bomo. Preiskavo na EBV izvedemo pri bolnikih z infekcijsko mononukleozo, takrat dokaz povzročitelja potrebujemo tudi zaradi izključitve bolezni krvotvornih organov, ki lahko potekajo sprva podobno. Izvedli bi jo tudi pri bolniku z znaki kronične okužbe z EBV (mononukleozi podobno stanje, ki traja in hudo prizadene nekatere organe). Opravlja se jo pred transplantacijo jeter, včasih pri nejasnih vnetjih osrednjega živčevja in morda še kdaj. Bolnik, ki boleha za CFS, naj bo obravnavan interdisciplinarno. Diagnostiko in morebitno zdravljenje bi lahko vodil tudi družinski zdravnik, v ZDA so to pogosto infektologi, prav tako je v nekaterih evropskih državah, kjer ta profil specializacije obstaja. Tu gre pogosto za tradicijo in razvoj posamezne stroke v določenem okolju v neko smer (v Avstriji se, kot vem, z aidsem ukvrajajo dermatologi).
Lep pozdrav, Bojana Beović

Bojana Beovič
Preden zastavite vprašanje, se morate registrirati. Vprašanje zastavite tako, da kliknete na ime izbranega strokovnajka. Ko to storite, se odpre nova stran s predstavitvijo izbranega strokovnjaka, z že odgovorjenimi vprašanji in obrazcem, v katerega vpišete svoj elektronski naslov, geslo in naslov vprasanja. Pod tem obrazcem je jasno označeno polje, kamor vpišete svoje vprašanje. Svetujemo vam, da prej pregledate že odgovorjena vprašanja, morda boste med njimi že našli odgovor tudi na svojega.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Kako se znebiti mozoljev..?


Star sem 18let in imam že nekaj let mozolje. Kaj mi prosim lahko kdo pomaga, kako bi se jih znebil. Na kaj moram biti pozoren itd.

Lp!

Re: Težave z aknami, mozolji

Odgovor: Spoštovani, za nastanek aken sta pomembna naslednja dejavnika: dedna nagnjenost k seboreji ter androgeni (moški) hormoni, ki vplivajo na lojnice, tako da se le te povečajo in izločajo več loja, obenem pa nastajajo v izvodilih lojnic roženi čepi. Ti čepki zavirajo iztekanje loja iz lojnic, dlačni mešički (folikli) se izbočijo - to navzven opažamo kot ogrce.
Da pride do nastanka gnojnih mozoljčkov, doprinesejo k vnetju še bakterije, ki se ob tem namnožijo in delujejo na nastale maščobe - da se le te razgradijo v proste maščobne kisline. maščobne kisline dražijo, povzročajo, da izvodila lojnic zaroženevajo v še večji meri in istočasno privabljajo vnetne celice. Vnetje, vnetni mozoljčki so tu. In začarani krog se nadaljuje. Vse to vam pišem zato, da bi skušali razumeti, čemu je namenjena predpisana kombinirana terapija. Predpisani antibiotik vpliva na prisotne bakterije in obenem na vnetne celice (zmanjša vnetne procese). Retinoid - adapalene (Differin) pa je tisti, ki vpliva na kožne celice v izvodilih lojnic, da ne zaroženevajo v tolišni meri in s tem preprečuje nastanek ogrcev. Negovalna linija za nečisto kožo pa nam pomaga vzpostaviti optimalne pogoje, pri katerih predpisana terapija najbolje deluje. S tem pisanjem bi vam rada obrazložila, da za vsako zdravilo, ki ga zdravniki predpišemo, natančno vemo, kaj pričakujemo od njega: žal pa nobeno ne deluje čudežno in preko noči. Nemalokrat opažamo na začetku zdravljenja poslabšanje osnovnih težav, luščenje kože pri Differinu, srbenje. Običajno se to umiri in če ni večjih težav se po nekaj tednih (4-6) lahko prične opažati pozitivne učinke. nekdo, ki je nagnjen k mozoljavosti v osnovi nima suhe kože (včasih pa je na pogled navzven suha, v ozadju pa se skriva vse, kar sem doslej napisala. Razmislite še malo, če le ne bi bilo pametno vztrajati vsaj dva meseca predno vržete puško v koruzo. Prav temu je ponavadi namenjen kontrolni pregled, ki naj bi sledil nekako po dveh mesecih zdravljenja, da se pogovorimo o tem ali zdravljenje učinkuje ali bo za posameznika morda primernejše kaj drugega.

Lep pozdrav

Mag. Metka Adamič, dr. med
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Spomin in koncetracija


Mnogi primerjajo človeške možgane z zapletenim, visoko sposobnim računalnikom. Prispodoba je dobra, vendar obstaja kar nekaj pomembnih razlik.


-----------
Ena od njih je tudi obremenljivost. Računalniku lahko zamenjamo procesor, razširimo spomin, izpopolnimo operacijski sistem, s človeškimi možgani pa ne moremo tako manipulirati.


Vprašanje:


Spoštovani dr. Jurij Clemenz,
sem že starejša generacija (preko 40) in ob delu še študiram. Zaradi obremenitev (službene in privatne narave) imam hude probleme s koncentracijo in spominom, ves čas sem utrujena, zaspana. Za študij, delovna in domača opravila porabim kar precej več časa kot še kaki dve leti nazaj, rezultati pa so temu navkljub slabi in nezadovoljivi. Svetujte mi prosim, kako zdravilo za krepitev koncentracije in spomina (morda se ga dobi v tujini, ali pa bi zanj prosila svojo zdravnico), kar mi razni zeliščni pripomočki ne pomagajo (bilobil, skleran ...). Zapravila sem že ogromno, učinka pa nikakršnega. Verjamem, da bo v današnjih stresnih časih Vaš nasvet pomagal še marsikomu, ki se srečuje s podobnimi težavami.
Hvala in lepo pozdravljeni.
Pozabljivka

Odgovarja: Jurij Clemenz, dr.med.


Draga Pozabljivka,
dobrodošli v klubu učečih se mladih seniorjev. Opisane težave so težave večine izmed nas. Poleg običajnih poklicnih in družinskih obveznosti nas obremenjuje še študij. Neuspehe pripisujemo svoji starosti in slabšim sposobnostim, ne pa izgorelosti. Občudujemo mlade študente, ki briljirajo, ob tem pa pozabljamo, da poleg študija običajno nimajo kakšnih hudih dodatnih obveznosti. Čudežnega zdravila za naše težave ni. Vsem oglaševanim zdravilom, pilulam, kapljicam in mastem je skupno le dvoje – visoka cena in neučinkovitost. Menim, da si boste morali tudi svoje obveznosti in cilje nekoliko prilagoditi: hitrost študija zmanjšati, družinske obveznosti porazdeliti med ostale člane gospodinjstva, izkoriščati vse študijske dopuste in ostale ugodnosti, ki vam jih nudi delodajalec. Več časa boste morali posvetiti sebi in lastnemu počitku ter aktivnemu sproščanju. Le tako bo glava spet čista in misli sveže. Poizkusite.
Srečno.
Jurij Clemenz, dr. med.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Poletni glavoboli

Naše mame so vedno zapirale okna, če so začutile le malo prepiha. Danes verjamem, da so imele vzrok.


-----------------
Povsod prisotne klimatske naprave, pogosto slabo nameščene in uravnavane, nas prepihavajo in hladijo kot lahko pokvarljiva živila.


Vprašanje:

Pozdravljeni!
Pišem vam zaradi glavobola,ki me spremlja zadnjih štirinajst dni kar vsak dan..
Po poklicu sem prodajalka, stara sem sedemindvajset let..bolečina v glavi se mi kar prestavlja,
S tem da me glava boli da se tako izrazim samo po vrhu, ter v predelu oči. V službi imamo klimo, pa ne vem če je mojim bolečinam mogoče to vzrok..
Dogajalo se mi pa je tudi ,da se mi je nekajkrat zvrtelo…počasi sem že malo zaskrbljena,ker ne vem kako te bolečine odpraviti..
Hvala za odgovor…

Odgovarja: Jurij Clemenz, dr.med.

Spoštovani,
že v uvodu sem omenil najverjetnejše bistvo vaših težav. Dokler se ne boste izognili klimatski napravi, ne boste z gotovostjo vedeli, ali je resnični vzrok vaših težav. Opisane težave povsem ustrezajo opisom težav vaših sotrpinov. Mnogi od njih so zboleli zaradi vnetja obnosnih votlin, bronhitisa, vnetja ušes, pojavile so se težave z vratno hrbtenico, pri nekaterih se je razvila migrena. Svetujem vam, da poizkusite bolje krmiliti klimatsko napravo ali na kakšen drug način preprečiti njene negativne učinke. Če bodo med dopustom težave izginile in se v službi ponovno pojavile, boste imeli zanesljiv dokaz o vzroku. Sicer se pa vaše težave simptomatsko zdravijo kot hujši prehlad, po potrebi tudi ob pomoči zdravnika splošne medicine.

Lep pozdrav.
Jurij Clemenz, dr. med.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Nezanimanje za spolnost


...Z ženo sva skupaj 12 let.Star sem 46 let ona pa je deset let mlajša. Sicer se kar dobro razumeva, moti pa me njen odnos v postelji. V prvem letu v spolnosti ni bilo problema. Odnose sva imela skoraj vsak drugi dan, včasih tudi dvakrat na dan v več različnih položajih, potem pa se je z leti pričela "ohlajati". Tako imava v zadnjih nekaj letih odnose enkrat včasih če sem bolj siten dvakrat tedensko, skoraj vedno v istem položaju in to na hitro brez kakše predigre.Včasih nimava odnosa niti enkrat v tednu, takrat me prične razganjati, da bi eksplodiral in ne zdržim več. Nima rada, da se s prsti dotikam njenih intimnih delov, ni pa navdušena niti nad oralo, niti nad kakšnim sexi filmom.Večkrat si zgoraj niti pidžame ne sleče. Kar groza me je če prične zvečer ko se stisnem k njej stokati, da se ji ne ljubi, da je utrujena, da jo boli glava, da ji je slabo in podobno. V teh primerih postanem nervozen in za mano je slabo prespana noč in naslednji dan sem slabe volje.
Tudi ko smo na dopustu ni nič bolje, jaz bi pa na morju vsak dan. Tudi otroka je navadila, da zvečer zaspi v najini postelji in ga nato odnesemo v svojo sobo, če pa se proti jutru zbudi pa pride ponovno nazaj k nama. Če ji kaj rečem je kaj hitro užaljena, ter pravi, da je to kar bi jaz rad za mlade ne pa za stare kot sma midva. Večkrat mi je že rekla, da sem bolan, zasvojen s seksom in da bi moral k kakšnemu psihiatru. Upira se mi že, da jo moram iz tedna v teden prositi za sex, oziroma da mi "da" zato da mi ustreže. Če se bo tako nadaljevalo se bojim, da bom pričel razmišljati o ločitvi, oziroma ljubici. Sem pa prepričan, da nisem bolan če bi rad sexsal po dvakrat do trikrat tedensko in to v različnih položajih in ne na hitro.


ODGOVOR:
Očitno imata zelo različne potrebe po seksu. Za začetek se bi kazalo o tem odkrito pogovoriti. Poveste ji, kako vi vidite vajin odnos in težavo v vajinem spolnem življenju. To ji lahko poveste točno tako, kot ste zapisali v svoje vprašanje. Torej, kako se vam zdi spolnost pomemben sestavni del ljubezenskega odnosa. Pa še to, da se je v spolnosti - kot tudi sicer v partnerskem odnosu – potrebno prilagajati drug drugemu. In kako je sestavni del ljubezenskega odnosa tudi spolnost, pa čprav enemu pomeni več kot drugemu.
Ko bo vaša žena slišala - zares slišala, to pomeni tudi razumela, kako je odsotnost spolne ljubezni za vas in za vaju velik partnerski problem, se bo morda pripravljena začeti prilagajati. Če vas ima seveda še rada.

Doc.dr. Slavko Ziherl, dr.med., spec.psihiater
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Pretirana sramežljivost



.....Žena ne pusti da se jo dotikam z rokami po nožnici ali da ji vtaknem prst v nožnico,ne pusti tudi da jo oralno zadovoljim,zelo težko tudi ona mene zadovolji oralno,sram jo je da bi masturbirala pred menoj,med seksom ji še nikoli prišlo,pride pa ji če jo zadovoljim z rokami,je sramežljiva da bi se pogovarjala o seksu z mano,prosim za nasvet

ODGOVOR:
Vaša žena ni samo sramežljiva, ampak je očitno nesproščena med spolnostjo. Vsekakor je taka nesproščenost zelo pogosta in ne samo pri ženskah. Svetujem, da se izven spolne situacije (zunaj »postelje«) začneta pogovarjati, zakaj je tako. Pogovarjajta se povsem neposredno, z izrazi kot so: spolni ud, nožnica, spolovilo, vtikanje spolnega uda v nožnico in podobno. Razen tega se veliko ljubkujta po vse telesu, a pri tem odkrivajta, kakšne občutke vama vzbuja določeno ljubkovanje določenega dela telesa, tudi – a ne predvsem - spolovila. To si lahko pogledata na naših videih, ki podrobno prikazujejo, kakšno je videti »ukvarjanje z občutki«.

Doc.dr. Slavko Ziherl, dr.med., spec. psihiater
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Nesproščenost

Pozdravljeni, star sem 27 let, moja punca pa 25 let. Skupaj sva več kot eno leto, vendar pa najina splonost ni takšn kot bi morala biti. Moja punca ima zelo negativen odnos do spolnosti. Pravi, da ji ni do spolnosti in tudi da se ne more sprostiti. Velikokrat sem se hotel z njo pogovorit in najti kje bi bil vzrok, vendar ji ni do takšnega pogovora. Pravi, da ji splonost nič ne pomeni. Prosil bi za kakšen strokovni nasvet.



ODGOVOR:
Na pravi poti ste. Začeti je treba s pogovorom. Očitno je vaše dekle res zelo nesproščeno in ima odklonilen odnos do spolnosti, ker se noče pogovarjati. Bilo bi dobro, da jo prepričate, kako pomembna je za vas spolnost in kako pomembna je za vajino ljubezen.
Naj si dekle najprej ogleda naše videe, potem jih glejta še skupaj in se o njih pogovarjajta. Morda bosta tako le bolj sproščena in se bo ona začela pogovarjati o vajini spolnosti.

Doc.dr. Slavko Ziherl, dr.med., spec. psihiater
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Duševni vzroki motenj erekcije


......Pozdravljeni, s fantom sva skupaj približno 3 leta. Spolnost se je v tem času nekoliko izboljšala, vendar ima pogosto težave z erekcijo in ne more prodreti v nožnico. To izvira iz psihičnih težav, saj ima slabe, boleče izkušnje iz preteklosti. Osebni zdravnik mu ni znal kaj dosti pomagati, zato vas prosim za naslov kakšnega terapevta, ki nama bi pomagal. imam ga zelo rada in želim, da nama je v spolnosti prijetno, saj je fant zaradi te težave zelo nezaupljiv do sebe in drugih, nesamozavesten, ima občutke manjvrednosti, hkrati pa misli, da ga bom zapustila zaradi te težave. Prosim pomagajte nama !

ODGOVOR:
.....Težave z erekcijo se k sreči – čeprav so za oba mučne – da odpraviti. Lahko si na naši sexsation strani pogledate, kaj je potrebno storiti. Od pogovora, do ukvarjanja z občutki. Gre za to, da se obide strah, ki fanta prevzame vedno v tistem trenutku, ko bi naj ga vtaknil v nožnico. Gre torej za to, da naj bi bil fant med spolnim odnosom (hkrati z vami) čim bolj sproščen.

Doc.dr. Slavko Ziherl, dr.med., spec. psihiater
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Kaj je bolezen?

Sedem stopenj bolezni

Nenadoma kdo umre zaradi hude bolezni. "Vedno je bil zdrav, nikoli bolan." Ste to že slišali? Bodimo si na jasnem, nobena bolezen, posebno rak, nikoli ne napade in uniči naenkrat, v kratkem času. Od prvih znamenj bolezni pa do sedme stopn je, raka, lahko mine več let.

Vedeti moramo, da je zdravje normalen, bolezen pa nenormalen pojav. Telo se vedno trudi ostati zdravo. Takoj ko je naše zdravje ogroženo, sproži alarm. To lahko pomeni samo, da telesu ne omogočamo zdravega delovanja. Samo z upoštevanjem signalov lahko ustavimo vzpenjanje po lestvici razvoja bolezni, katere najvišja stopnja je rak. Le tako lahko preprečimo veliko večino bolezni.


Poznamo torej sedem stopenj bolezni, in na vsaki še lahko ustavimo njen razvoj. Seznanite se z njimi in njihovimi znamenji in spoznali boste, kje ste trenutno. Le tako boste lahko prevzeli nadzor nad položajem.

1. IZČRPANOST
Izčrpanost se pojavi, če telo ne ustvari dovolj energije za vse svoje naloge, ki jih opravlja, ali pa če porabi za delovanje več energije, kakor jo lahko ustvari.
Posledica tega je, da se delovanje vseh telesnih funkcij poslabša-z izločanjem strupenih produktov presnove in ostankov hrane vred. Neka količina strupov v telesu je normalna. Težave nastanejo, če nastane več strupov, kakor jih lahko telo izloči. Ce telo ne more obnoviti izčrpane energije, postane preobremenjeno s strupenimi odpadki.
Energija se obnavlja le s spanjem, zato je prvo znamenje izčrpanosti utrujenost: postanete leni, že podnevi si želite zadremati, ponoči potrebujete več spanja.
izčrpanost pelje naravnost na drugo stopnjo bolezni.

2. TOKSIKACIJA ali ZASTRUPITEV
Toksikacija ali zastrupitcv se pojavi, ko prej opisani, neizločeni strupi nasiiijo kri, limfo in telesna tkiva.
Telo takoj prepozna to stanje. Ko se skuša ozdraviti, očistiti in ohraniti svojo popolnost, začne splakovati strupe iz telesa. To povzroči dvojni učinek:
Prvič, pojavi se več spoznavnih opozoril - razne nevšečnosti, in drugič, postopek samoočiščevanja telesa sproži še večje izčrpavanje energijskih rezerv. Ce takšna oseba preveč dela, je napeta, ali premalo počiva in spi, je občutek utrujenosti in apatičnosti (lenobe) še izrazitejši. Na določeni stopnji zastrupitve, ko se telo skuša znebiti strupov, se razvije naslednja stopnja bolezni.

3. DRAŽENJE
Pri izčrpanosti je edino spoznavno znamenje in opozorilo občutek slabosti ali utrujenosti. Toksikacija in nastalo draženje pa povzroči še prepoznavnejša (občutnejša) znamenja.
To je pravzaprav stopnja bolezni, katere edini namen je opozoriti na povišano stopnjo zastrupitve v telesu. Vse to seveda v upanju, da boste postali pozorni na ta opozorila ter ustrezno storili vse, da bi jih odstranili. Draženje je stanje, v katerem telo razvrsti svoje obrambne mehanizme in pospeši notranje dejavnosti, da bi nakopičene strupe odstranila. To se lahko zgodi v različnih delih telesa. Čeprav to draženje ni tako boleče, da bi morali k zdravniku, je dovolj neprijetno, da nas prav sili v ukrepanje.
Očiten primer draženja je npr. siljenje k uriniranju ali na blato. To ni boleče, razen če ne traja dlje časa. Pomeni lahko samo to, da se telo in mehur želita znebiti strupov. Manj očitno je, ko se razstrupljajo drugi deli telesa. Pogosto jih odpravimo kot manj pomembne, namesto da bi v njih prepoznali to, kar so - dragoceno darilo.
Primeri takih znamenj so dobro znani. Eden takih je srbenje. Koža ni le največji organ, temveč je tudi organ za izločanje. Telo vsak trenutek uporablja štiri bilijone kožnih por za odstranjevanje strupov iz telesa. Od vrha glave pa vse do stopal. Koža začne srbeti, in to je znamenje, da se izločajo strupi. Ko pridejo na površje kože, se ta nadraži, zato nas tudi srbi. To seveda še ni preveč resno, niti preveč boleče. Vendar postane zadeva tako nadležna, da zbudi našo pozornost. Če na tej stopnji prezremo tudi ta opozorila in ne storimo ničesar, da bi odstranili vzroke težav, bodo srbenju zagotovo sledile hujše težave.
Vendar ne občutijo vsi samo srbenja. Druga opozorilna znamenja so lahko še: živčnost, depresija, vznemirjenost, zaskrbljenost. Lahko se pojavijo tudi pogosti glavoboli ali manjše bolečine v drugih delih telesa. Taki znamenji sta tudi nespečnost in nemirno spanje.
Druga znamenja draženja so še: obložen jezik, slab zadah, temni kolobarji okoli oči. Ženske utegnejo imeti neredno ali bolečo menstruacijo.
Ko je telo polno strupov, skuša tako različno zbuditi našo pozornost.
Žal pa ljudje živijo leta v takem stanju, ne da bi vedeli, kaj se dogaja, ker jim še ni dovolj hudo, da bi se morali Zdraviti, temveč se tega nekako navadijo.
Toda, če se le predolgo ne menimo za učinke, ki jih kažejo izčrpanost, toksikacija in draženje, se količina nakopičenih strupov poveča in pokaže se nova naslednja oblika "bolezni".

4. VNETJE
Vnetje je najmočnejše prizadevanje telesa, da bi se očistilo in okrepilo. Če smo vsaj malo občutljivi, se moramo zavedati težav, saj nas nanje opozori huda bolečina. Bolečina se nikoli ne pojavi naključno in brez povoda. Bolečina ni kazen za neprevidnost. Bolečina ima namen. To je zagotovo najučinkovitejše znamenje, ki opozarja, da bomo brez pravilnih ukrepov hudo ogrozili svoje zdravje. Telo se skuša obupno znebiti nakopičenih strupov, preden začno nastajati pogubne poškodbe.
Malo ljudi razume, da je to čiščenje strupov iz telesa, ki ga sproži telo samo za svojo odrešitev. Večina pa gleda na ta znamenja kot na napad na svoje dobro počutje, zato gredo k zdravniku po olajšanje. Zdravnik bo zagotovo našel neka znamenja bolezni in jih začel zdraviti z zdravili.
Zdravila ne odstranijo vzrokov težav. Lahko le zmanjšajo bolečino. Žal pa tako početje še dodatno poveča raven zastrupitve, kajti vsa zdravila so hudi strupi. Dajejo le lažen občutek, da je težava premagana.
Pri vnetju se strupi nakopičijo v enem izmed organov ali v določenem delu telesa, npr. v prsih. To mesto se vname zaradi nenehnega draženja strupenih snovi.
Pri vnetju zdravniki postavijo diagnoze, ki se končajo na "TITS", to pomeni vnetje:
tonzilitis - vnetje mandeljnov, apendicitis - vnetje slepiča, hepatitis - vnetje jeter, nevritis vnetje živca, nefritis-vnetje ledvic, artritis - vnetje sklepov, kolitis - vnetje črevesa, rinitis vnetje nosnih sluznic, sinusitis vnetje obnosnih votlin.
Seznam teh "itisev" je neskončen. Limfodermitis je vnetje limfnih žlez, bezgavk. Otečene bezgavke ali limfni vozli so eno izmed najočitnejših opozoril, da nakopičene strupe že predolgo nosimo v sebi.
Če na primer dovolimo, da se draženje kože še nadaljuje, nastane dermatitis - vnetje kože. Ekcem ali luskavica sta odlična zgleda, kako telo uporablja svoje zdravilne moči in na silo potiska strupe skozi kožo. In če pravilno ukrepamo, da se količina strupov zmanjša, se telo za zmeraj znebi te bolezni.
Žal pa zdravniki večinoma ravnajo napačno. Boleča znamenja vedno potlačijo z zdravili. Bolečina začasno popusti, toda težave ostanejo. Ko se čistilni napori telesa potlačijo z dodajanjem zdravil, se količina strupov še poveča, dokler ne postanejo prizadeti tudi drugi organi. Na primer: nevrodermitis se preseli še na pljuča. Ogromno otrok danes trpi zaradi tega. Strupom, ki so že v telesu, dodajamo še dodatne in močnejše.
Ta stopnja je velikokrat ključna pri naši odločitvi, ali si želimo ozdraviti ali pa potoniti še v globljo bolezen.
Ste namreč na sredini sedemstopenjske bolezenske lestvice in vaše ukrepanje je v tem trenutku odločilno. Ce se ne prenehate nadalje zastrupljati, vas to pripelje na naslednjo, višjo stopnjo bolezni.

5. GNOJENJE ali ČIRI
Gnojenje nastane takrat, ko je telo že dolgo prizadeto in je že zelo veliko celic uničenih. To stanje je često zelo boleče, ker so prizadeti tudi živci.
Rane ali čiri se lahko pojavijo v telesu ali zunaj njega. Primer notranjega čira je klasični čir na želodcu, luknja. Vsak, ki je to izkusil, ve, kako boleče je to. Primer zunanjega čira pa je lahko rana v ustih, ali odprta, curljajoča rana na nogi in roki, iz katere teče izcedek.
Telo uporabi čire kot odtok, da bi se znebilo strupov. Čiri se pozdravijo, čim se zmanjša količina nabranih strupov.
Če ne odnehamo, pa telo sproži postopek, da te rane zapečati.

6. STRDITEV
Toksične, strupene snovi, ki nas ogrožajo, se obdajo z vrečko iz strjenega tkiva. Tako telo zadrži strupene snovi na določenem mestu in jim prepreči, da bi se širile po telesu. Ta vrečka, otrdlina, je tumor, ki pogosto dobi diagnozo rak, čeprav to še ni rakasto tkivo.
Strditev je zadnja stopnja, v kateri so celice še zmeraj pod nadzorom. Če nadaljujemo z uničevalnimi navadami, ki so nas pripeljale do tega stanja, pa celice postanejo zajedavske (paraziti) in živijo od vsega, kar dobijo, ne da bi telesu kakor koli koristile. Nenehno zastrupljanje končno spremeni genski program celice, te podivjajo in delujejo povsem neorganizirano, nenadzorovano. To stanje se imenuje rak.

7. RAK
To je zadnja faza v dolgem razvoju bolezni. Če se vzroki, ki ga začnejo in tudi nadaljujejo, ne ustavijo, je to usodno. Z dosledno usmeritvijo v zdravo življenje pa se proces še lahko ustavi in preusmeri. Namen tega pisanja pa je, da razumemo potek bolezni, tako da do zadnje faze sploh ne pride.
Pri takih obolenjih ljudje pogosto mislijo, da je bolno telo sovražnik, ki vas hoče ubiti. Vendar pa je telo naš prijatelj in najboljši zaveznik, ki si neprenehoma prizadeva za zdravje. Uspe mu pa le, če mu damo priložnost.
Z vsemi šestimi stopnjami bolezni telo nenehno opozarja, da delamo nekaj hudo narobe. Če se spremenimo, se težave ali opozorila končajo. Spremeniti pa se rnoramo sami.
V avtu vam zagori rdeča lučka za olje. Ali jo prekrijete in verjamete, da se ne bo nič zgodilo? Ali pa greste k najbližjemu mehaniku, da preveri?
Stvarnik nam je vstavil zanesljiv opozorilni sistem, ki nas varuje pred vsako okvaro in poškodbo.
Vedeti moramo, da je zdravje normalen, bolezen pa nenormalen pojav. Telo se vedno trudi ostati zdravo. Takoj ko je naše zdravje ogroženo, sproži alarm. To lahko pomeni samo, da telesu ne omogočamo zdravega delovanja. Samo z upoštevanjem signalov lahko ustavimo vzpenjanje po lestvici razvoja bolezni, katere najvišja stopnja je rak. Le tako lahko preprečimo veliko večino bolezni.
Naravna higiena, katere ideje goji in predstavlja društvo Preporod, je prava znanost o življenju, saj temelji na večnih in nespremenljivih zakonih narave.
Bolne ljudi zdravi tako, da odstrani vzroke bolezni.
Higienisti verjamemo, da ima narava prav, zato ne preprečujemo njenega delovanja.
Naravna higiena razglaša, da je bolezen naravno čiščenje telesa, ki ne sme biti ovirano, temveč pospešeno.
Njena zdravila so naravna obramba. Zvestoba naravi je zdravilo za vse bolezni.
Zrak, svetloba, hrana, voda, gibanje, počitek, spanje, itn ... v primernih količinah in o pravem času. Le tako jih narava lahko uporabi kot zdravila.
Odstrani vzrok in posledice bodo izginile, pravi znanost naravne higiene.
Zato je skrajni čas, da se nehamo sprenevedati in začnemo prepoznavati prave in poglavitne vzroke bolezni. Dokler se ne zgodi to, da tudi odrešujočega ozdravljenja, ki ga že dolgo vsi zaman pričakujejo, ne more biti.
Medicina, tako kot večina drugih zdravilskih sistemov, zamenjuje vzroke in posledice. "Zdravi" posledice.
Potreba po zelo popularnih in množično uporabljanih zdravilih nastane večinoma zaradi močne reklame. Izdelovalci kemičnih sredstev, koncerni s področja kemije in farmacije so z nasilnim trženjem dosegli vse svoje poglavitne cilje (dobiček!). Kar poglejte, kje vse so plakati in brošure, ki obljubljajo takojšnjo pomoč, ne da bi se vam bilo treba spremeniti. V vseh javnih glasilih jih je polno, v vseh čakalnicah pri zdravnikih, neprenehomajih poslušamo po radiu in gledamo po televiziji.
Samo z zdravim razumom se lahko upremo vsiljevanju norega prepričanja, da je uživanje strupov rešitev za naše bolezni.
Na tem pa temelji medicinska ideologija. Če namreč zdrav človek zaužije "zdravila", se bo zastrupil. Bolnemu človeku, ki je zbolel prav zaradi nakopičenih strupov v telesu, pa naj bi dodatno zaužiti strupi povrnili zdravje. Kako nesmiselna trditev.
Farmacija, ki je poleg vojaške industrije najmočnejša gospodarska panoga na svetu, pa se še kar naprej trudi razvijati še pošastnejše strupe. Medijska informacijska tehnologija ustvarja umeten svet trenutne čutne zaznave. Toda računalniki ne morejo nadomestiti naše izgubljene modrosti. In vendar prihaja čas, ko bo modrost premagala pohlep. Modrost, da bomo vsi spoznali, da je edina pot do zdravja samo zdravo življenje v čim večjem sožitju z naravo.
Proti nikomur se ni treba bojevati. Mi sami se moramo strezniti. Dokler pa se to ne bo zgodilo, bomo ostali poskusni zajčki pohlepnih "znanstvenikov" in še naprej sodelovali pri skupinskem, množičnem igranju ruske rulete.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Diagnóza -e je prepoznanje in poimenovanje bolezni.

POZNAMO:

diferencialna ~ ugotovitev, katero od dveh ali več bolezni s podobnimi znaki ima bolnik; sin. diferenciacija (3), razpoznava bolezni;

fizikalna ~ diagnoza na podlagi fizikalne preiskave;

histološka ~ diagnoza na podlagi histološke preiskave;

klinična ~ diagnoza na podlagi kliničnih znakov in izvidov preiskav brez poznavanja laboratorijskih izvidov;

laboratorijska ~ diagnoza na podlagi izvidov laboratorijskih preiskav;

napotna ~ s katero je bolnik poslan k specialistu ali v bolnišnico;

odpustna ~ končni zaključek o bolezni, napisan na odpustnici;

operacijska ~ ki je postavljena med operacijo;

patološka ~ patološkoanatomska --> diagnoza;
patološkoanatomska ~ diagnoza ob pregledu organov, včasih šele po smrti;

rentgenska ~ diagnoza na podlagi rentgenske preiskave;

topografska ~ ugotovitev lokacije bolezni
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Kožni ognojek (ali kožni absces)
je okužba kože, za katero je značilen omejen skupek gnoja, ki se lahko pojavi na katerikoli površini kože. Kaže se kot boleča, občutljiva, čvrsta ali mehkejša oteklina.



Kožni ognojki pogosteje nastajajo pri tistih ljudeh, pri katerih se bakterije preveč razmnožujejo, po poškodbah (predvsem, če je v telesu prisoten nek tuj material), pri imunsko oslabljenih ali pri tistih z oslabljenim delovanjem srca in žil..

Simptomi in znaki

Kožni ognojek, ki se je spontano odprl, iz njega pa je začel iztekati gnojKožni ognojki so boleči, občutljivi na dotik, trdi in včasih rdečkasti. So različno veliki, ponavadi med 1 in 3 cm, lahko pa so tudi veliko večji. Najprej je oteklina čvrsta, kasneje pa se zaradi večanja ognojka koža nad njim stanjša in takrat lahko čutimo valovanje vsebine (flukuacija). Na tej točki se lahko ognojek sam od sebe odpre in vsebina se iztoči. Poleg omenjenega so lahko prisotni tudi celulitis, vnetje limfnih žil (limfangitis), povečane regionalne bezgavke (limfadenitis), povišana telesna temperatura (vročina) in povišano število levkocitov v krvi (levkocitoza).

Diagnoza
Diagnoza je ponavadi očitna že s pregledom. Barvanje vzorcev tkiva po Gramu in izolacija povzročitelja na kulturah se priporoča predvsem z namenom odkriti MRSO.

Stanja, ki spominjajo na kožni ognojek so hidradenitis suppurativa, in počena epidermalna cista. Epidermalna cista se sicer redko okuži, če pa poči, se v kožo sprosti keratin, ki povzroči vnetje, ki je na pogled včasih zelo podobno okužbi. V teh počenih cistah s kulturami redko dokažemo bakterije. Ognojki v področju presredka so lahko nujno stanje, če je njihov vzrok globlje ležeči ognojek v bližini rektuma ali če je prišlo do nastanka nenormalnega kanala (fistule) pri Crohnovi bolezni. Ti dve zadnji stanji ponavadi prepoznamo na podlagi podatkov o preteklih boleznih in s pomočjo rektalnega pregleda.

Zdravljenje
Nekateri manjši ognojki se pozdravijo sami od sebe; se odprejo in njihova vsebina se izlije ven. Topli obkladki pospešijo ta proces. Kirurška zareza (incizija) in odvajanje vsebine ognojka (drenaža) je potrebna, kadar ognojek zelo boli, je občutljiv in je oteklina velika. Kirurška oskrba se izvaja pod lokalno anastezijo, če pa so bolečine zelo hude, pa lahko tudi pod splošno anastezijo.

Antibiotiki so ponavadi nepotrebni, razen, če ima bolnik znake sistemske okužbe, celulitis, več ognojkov, je ognojek na obrazu ali če je bolnik imunsko oslabljen. V teh primerih se zdravi najprej izkustveno (empirično) z antibiotiki, ki delujejo tudi proti MRSI. Nadaljno zdravljenje pa je potem odvisno od rezultatov mikrobioloških preiskav, kjer s pomočjo gojenja kultur dokažejo povzročitelja in občutljivost na antibiotike.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Tvor, tur ali furunkel

je neke vrste kožni ognojek (absces), ki nastane zaradi okužbe lasnega mešička in njegove okolice z bakterijami (natančneje s stafilokoki). Tvor je manjši in leži v bolj povrhnjih plasteh kože v primerjavi s kožnim abscesom. Pogosteje prizadene moške kot ženske.

Turavost ali furunkuloza je pogosto pojavljanje tvorov in je pogostejša pri bolnikh s sideropenično anemijo, sladkorno boleznijo ali imunsko oslabelostjo in pri podhranjenih ljudeh.

Karbunkel je skupek furunklov; v podkožju so meda sabo povezani, okužba je globlja in pogosto pušča brazgotine.

Bolezen lahko prizadene tudi zdrave ljudi, vendar se pogosteje pojavlja pri debelejših ljudeh, tistih z oslabljenim imunskim sistemom, starejših in bolnikih s sladkorno boleznijo. Več ljudi je lahko prizadetih hkrati, kadar živijo v tesnih prostorih s slabo higieno, zbolijo pa lahko tudi ljudje, ki so bili v stiku z osebo, okuženo z bolj virulentnimi sevi bakterij. Dejavniki, ki okužbo pospešijo, so prisotnost (kolonizacija) bakterij na koži ali v nosu, vroče in vlažno podnebje in zamašeni ali nenormalni lasni mešički (komedoni oziroma ogrci pri aknah ...).



Simptomi in znaki
Tvori se pogosto pojavljajo na vratu, prsih, obrazu in zadnjici. So precej neudobni in lahko tudi bolijo. V začetku je podoben folikulitisu. Ker pa okužba zajame še tkivo okrog lasnega mešička, je okolica otekla in vneta. Sprememba lahko doseže velikost češplje ali celo jajca. Če na tvor pritisnemo, lahko pod njim začutimo valovanje vsebine (fluktuacija). Sredina forunkla odmre in pojavi se rumenkast čep. Ko se tvor (sam od sebe ali kirurško) odpre, iz njega izteče gnojna vsebina. Bolnika tvor boli, če pritiska nanj, pa tudi če ne. Po ozdravljenju lahko ostane brazgotina. Pogosto ima bolnik tudi zvišano telesno temperaturo, včasih pa se pojavijo tudi mrzlica, limfangitis in limfadenitis . Nevarno je lahko, kadar je tvor kje na obrazu, ker lahko bakterije vdrejo v sinuse (npr. kavernozni sinus) in povzročijo okužbo možganskih ovojnic (meningitis).

Diagnoza
Diagnoza se postavi glede na tipičen izgled spremembe. Vzorec za mikrobiološke preiskave se odvzame, če je tvor na obrazu, če jih je več ali če je bolnik imunsko oslabljen.

Zdravljenje
Če je tvor samo en, se nanj položi topel obkladek (kompresa), tako da se sam odpre in se njegova vsebina iztoči. Če se nahaja na obrazu ali če jih je več, se da antibiotik, ki deluje proti stafilokokom (npr. dikloksacillin ali cefaleksin). Sistemski antibiotiki se dajejo tudi, če so spremembe večje, se ne odzivajo na topično zdravljenje, so prisotni znaki celulitisa, je bolnik imunsko oslabljen ali če obstaja tveganje za okužbo notranje stene srca (endokarditis).

Kadar ob pritisku na tvor čutimo v njem valovanje vsebine (fluktuacija), je potrebna kirurška oskrba; napravi se majhna zareza (incizija) in se pusti, da vsebina steče ven (drenaža).

Tvori se pogosto ponavljajo in prepreči se jih lahko tako, da se bolnik umiva z antiseptičnimi mili ali preventivno jemlje antibiotike. Pri bolnikih, pri katerih se pogosto ponavlja, je treba zdraviti tudi mrebitne druge dejavnike okužbe, kot so sladkorna bolezen, nosno bacilonoštvo za MRSO in izpostavljenost dejavnikom tveganja pri delu.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

19. avgust 2010, 11:00


Boleče odvajanje





Vprašanje:
Spoštovani ,
Star sem 45 let, zadnje 3 mesece imam boleče odvajanje s krvjo v školjki in na papirju. Na prvem do drugem cm si zatipam tri bulice in, če s prstom močneje pritisnem v notranjost anusa, močno zaboli. Bolečina je taka, da skoraj ne upam iti na veliko potrebo. Pred dvema letom in pol sem bil pri proktologu, ki mi je ugotovil analno fisuro in kožno gubo. Dobil sem nitroglicerinsko mazilo in zadeva se je popravila. Sedaj ta težava traja že več kot 3 mesece, blato je trše formirano, zato je vedno prisotna kri ali na papirju ali v školjki. Včasih zadnjica prav utripa od bolečine in potem traja to kar nekaj ur, zato težko sedim. Proktologa imam zaradi dopustov šele v drugi polovici septembra. Zanima me, če se lahko ta stvar vleče tako dolgo. Prosim za vaš nasvet. Iskrena hvala!


Odgovor:
Spoštovani!

Kot mi pišete, gre prav gotovo za hude težave, ki jih verjetno ne bo mogoče pozdraviti z mazili ali svečkami. Priporočili bi vam še, da poskusite še z analnimi čepi, ob tem pa bi še uporabljali nitroglicerinsko mazilo. Če to ne bo pomagalo, pa bi bilo pametno razmišljati o operaciji.
Glede na to, da omenjate, da kri kaplja tudi v školjko je možno, da gre še za hemoroide in vnetje v zadnjiku, na kar sklepam iz zatrdlin, ki jih tipate (povečane papile?).
Vsekakor se lahko oglasite pri nas.
Lep pozdrav!



Odgovarja: doc. dr. sci. Pavle Košorok, dr. med.,


_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

20. avgust 2010, 11:00



A-sexualnost


Vprašanje:
Star sem 37 let in živim dokaj uspešno življenje. Imam le en problem. Imam strašanski kompleks glede penisa.V erekciji je dolg približno 11 do 13 cm. Nekako se mi zdi, da je to premalo. No, to še ni tak problem. Kot sem v prvem stavku napisal, sem star 37 let in še nisem imel nobene vrste spolnega odnosa. Ne heterosexualnega ne homosexualnega. Imel sem ogromno ponudb z obeh strani, pa sem se jim vedno izmuznil. Ali sem a- sexualen ali sem avtosexualen? Kakšne so lahko posledice za človeka, ki nima nikakršnih intimnih stikov? Hvala za odgovor!

Odgovor:

Spoštovani!
Nažalost nimam veliko izkušenj s svetovanjem pri težavah s spolnostjo, vendar sem se vseeno odločila, da vam napišem nekaj besed. Strokovnjak na tem področju je prof. dr. Slavko Ziherl, ki ima tudi ambulanto za spolne motnje, tako da bi vam vsekakor priporočala obisk pri njemu.

Kar vam pa želim sama povedati pa je, da je spolnost pomembno področje v človekovem življenju. V prvi vrsti gre za človekovo biološko potrebo, ob tem pa se v njej zadovoljujejo mnoge psihološke potrebe. Gre za pomemben del vsakega partnerskega odnosa, pri čemer so lahko težave na tem področju velikega pomena za kakovost odnosa. Torej, posledice za življenje so lahko velike. Vendar pa je pri tem tako, da pri spolnosti ne veljajo nobene norme, še posebno ne okrog velikosti spolnega uda. Ker gre za kompleksen in zapleten biološki in psihološki odziv, deluje pri tem več dejavnikov in gotovo ne samo zgoraj našteti.

Mislim, da bi bilo za vas smiselno, da si poiščete strokovno psihoterapevtsko pomoč. S pomočjo psihoterapevta bi gotovo lažje razrešili mnoge dileme, s katerimi se soočate v vašem življenju na področju spolnosti. Tako bi si izboljšali kvaliteto svojega življenja in se upali vstopiti v intimne partnerske odnose.
Lep pozdrav!


Odgovarja: Simona Sanda, uni. dipl. psih.,

_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Ugovori zoper prekrške






http://postimage.org/image/m3vrsres/
_________________
Lep pozdrav
Marjan