ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

Pulpozno jedro izgublja centralno lego in se vklinja v raztrganine, ki nastanejo v fibroznem obroču. Zunanji deli obroča ostanejo še celi. To že povzroča bolečine v križu, ker pulpozno jedro draži živčne končiče v zunanjih delih fibroznega obroča. Raztrganina v fibroznem obroču gre lahko do periferije obroča, kar privede do popolne razpoke v disku, nastane hernija diskusa. Hernija pritiska na korenino živca v hrbtnem kanalu, kar se kaže v bolečin, omrtvičenosti in nemoči v mišicah.



Bolečine v hrbtenici pri številnih ljudeh povzročajo težave občasno ali pa stalno v manjši ali v večji meri. Skoraj ni človeka, ki ga ne bi prej ali slej zabolelo v križu, manj pogosto v vratni hrbtenici. Statistike kažejo, da približno 65 odstotkov aktivnega prebivalstva išče zdravniško pomoč zaradi bolečin v križu. Medtem ko telo enako grajenih štirinožnih vretenčarjev nosijo štirje stebri, med katerimi se hrbtenica vije v rahlih ovinkih, od enega stebra k drugemu, mora človek loviti ravnotežje in se gibati na dveh hoduljah ter je zaradi pokončne drže podvržen bistveno večjim obremenitvam. Na hrbtenici je posebno občutljivo eno mesto, ki je podvrženo izjemnim preobremenitvam, stalnemu pritisku in je zato večja možnost zgodnje obrabe in bolezenskega stanja. Ta segment leži na mestu, kjer pride zadnji gibljivi segment ledvene hrbtenice v prvi negibljivi segment križnične hrbtenice. Če si predstavljamo, da tu pritiska na površino, nekaj večjo kot pettolarski kovanec, cela teža zgornjega dela telesa, je razumljivo, da je medvretenčn ploščica na tem mestu najbolj obremenjena. Dokaj pogoste so tudi bolečine v vratni hrbtenici, saj sta vratna in ledvena hrbtenica najbolj gibljiva dela hrbtenice. V vratni hrbtenici med petim in šestim vratnim vretencem ter šestim in sedmim vretencem pride najpogosteje do okvar, prav tako v ledveni hrbtenici najpogosteje med četrtim ledvenim in petim ledvenim vretencem ter petim ledvenim in prvim križničnim. Ti segmenti so najbolj gibljivi, zato nastanejo na teh mestih najtežje spremembe.



VZROKI BOLEČINE
Vzrokov za pogoste bolečine v križu in vratu je mnogo, vendar so najčešči vzrok spremembe v medvretenčni ploščici in posledice teh sprememb. Zato pri bolečini v križu in v vratu pomislimo skoraj vedno na ta vzrok, vsi drugi so zanemarljivi oziroma redki.

Točnega vzroka težavam včasih ne najdemo, delno tudi zato, ker je hrbtenica težje dostopna in jo je težje natančno pregledati kot npr. koleno ali komolec. Tudi zgradba hrbtenice je mnogo bolj zapletena kot katerikoli drugi sklep. Odnose med znaki in bolezenskimi spremembami je težko izmeriti. Včasih povzroča težave kombinacija več vzrokov in ne samo eden.

Hrbtenica nosi težo telesa, sestoji se iz številnih vretenc in je vsako glede na svojo lego podvrženo dinamičnim in statičnim zahtevam. Z dodatno obremenitvijo se poveča tudi premer teles vretenc, višina telesa se veča od tretjega vratnega do petega ledvenega vretenca. Med vretenci leži medvretenčna ploščica ali diskus, ki se sestoji iz treh različnih delov: hrustančnih plošč zgoraj in spodaj, fibroznega obroča in pulpoznega jedra. Med obročem in jedrom ni jasne meje, te strukture prehajajo druga v drugo, s starostjo pa postane ta meja še bolj nejasna. Pred rojstvom in prvo leto po rojstvu se medvretenčna ploščica prehranjuje s pomočjo krvnih žil, po čertem letu starosti te žile zarastejo in izginejo, nato se medvretenčni diskus prehranjuje samo z difuzijo, pri čemer je potrebna za dobro prehrano stalna izmenjava razbremenitve in obremenitve, ki deluje kot črpalni mehanizem.

Glavni vzrok splošne degeneracije diskusa pri človeku je predčasno staranje, zaradi slabe prehrane lahko že zgodaj vidimo degenerativne spremembe, po 30.letu starosti pa je le malo hrbtenic, ki ne bi kazale znakov staranja. Te spremembe torej nastanejo pri vsakem človeku prej ali pozneje, so bolj ali manj močno izražene, povzročajo težave ali pa tudi ne.





POTEK DEGENERACIJE DISKUSA?
V začetku pulpozno jedro, ki je semiželatinozna masa, izgublja centralno lego in se vklinja v raztrganine, ki nastanejo v fibroznem obroču (sl.1). Zunanji deli obroča ostanejo še celi. To lahko povzroča že bolečine v križu, ker pulpozno jedro draži živčne končiče v zunanjih delih fibroznega obroča. Raztrganina v fibroznem obroču gre lahko do periferije obroča, kar privede do popolne razpoke v disku, zaradi česar se izboči pulpozno tkivo in nastane hernija diskusa, kar je najhujša epizoda pri degeneraciji diskusa. Hernija lahko pritiska na korenino živca v hrbtnem kanalu, poleg bolečin lahko daje znake omrtvičenosti in nemoči v mišicah, skratka sliko išiasa. Hernija lahko poleg pritiska na živčno korenino pritiska tudi na ožilje (na vratu), na hrbtenjačo (na vratu in prsni hrbtenici), povzroča zarastline in s tem vlek na živčno korenino, kar lahko povzroča trajne težave. Končno pride pri degeneraciji diskusa do reparatorne faze, ko se v okvarjeni disk vrašča fibrozno tkivo, ki omeji gibljivost, diskus se splošči, zaradi česar nastanejo lahko delni izpahi na malih sklepih hrbtenice z degenerativnimi spremembami (artroza) in bolečine (sl.2). Zaradi tvorbe večjih kostnih izrastkov se lahko zoži hrbtni kanal (spinalna stenoza) (sl.3). Zaradi staranja okvarjeni diskus največkrat ne kaže vidnega obolenja in ne povzroča težav. Bolečine pa nastanejo zaradi pritiska na živčno korenino. Razprostranjenost izžarevanja bolečin je odvisno zlasti od mesta okvare. Bolečina se kaže na območju, ki ga živčna korenina oživčuje, v glavi, telesu, rokah, nogah. Od moči pritiska je odvisno, ali bo zajeta cela živčna korenina ali samo del. Če mehanični pritiski povzročijo zaradi močnega in dalj časa trajajočega delovanja organske okvare živčnega tkiva, pride do senzibilnih motenj z zmanjšanim občutkom ali občutkom bodenja, iglic, omrtvelosti; zaradi pritiska na motorične živce do motoričnih izpadov, ki so redkejši in se vidijo kot delna ohromitev (mišična slabost), zelo redko pa kot popolna ohromitev v območju, ki ga zavzema prizadeta korenina. Poleg draženja živčne korenine in izpadov je omejena gibljivost prizadetega segmenta hrbtenice značilna za skoraj vse oblike bolečega okvarjenega diska. Gibljivost je lahko omejena zaradi blokade med vretenci, največkrat pa nastane kot posledica bolečine. Omejena gibljivost se včasih kaže kot prisilna drža, največkrat pa govorimo o predvidnosti ali pazljivi drži. Težave lahko nastanejo naenkrat (akutno) ali postopno (kronično). Akutne težave so pogosto zelo izrazite in težke. Kronično potekajoče težave pa se pogosto razvijajo neopazno, ostanejo dolgo prikrite, dokler jih kakšen vzrok ne obeleži kot bolezen. Lahko pa iz akutnega stanja nastanejo tudi kronične težave.



KLINIČNE SLIKE
Klinične slike obolenja diskusa so različne. Nastanejo lahko v katerem koli delu hrbtenice, vendar najpogosteje v ledveni hrbtenici, pogosto v vratni hrbtenici, redkeje pa v prsni.

Klinične slike so lahko naslednje:



1. Bolečina v zatilju in akutni tortikolis

Bolečina v zatilju nastane zaradi pritiska na drugi vratni živec, ki poteka med prvim in drugim vratnim vretencem. Tu ni govor o pravi okvari diska, ker med prvim in drugim vratnim vretencem diskusa ni. Kljub temu moramo to omeniti, ker gre za pritisk na živčno korenino kot posledico motenj medvretenčnih zvez. V tem primeru nastanejo motnje zaradi zagozditve med prvim in drugim vratnim vretencem in so ta vretenca blokirana. Bolečina je omejena v zatilju, često združena s prisilno držo glave.

Vendar akutni tortikolis ne nastane samo pri motnjah med prvim in drugim vratnim vretencem, ampak tudi pri okvarah diskusov v območju ostale vratne hrbtenice.



2. Glavobol in migrena

Le redko je glavobol posledica okvare diska. Nove raziskave pa brez dvoma dokazujejo, da nekatere glavobole lahko povzroči okvara živčnih korenin zaradi pritiska v območju zgornje vratne hrbtenice od prvega do četrtega vratnega vretenca. Pri tem imajo veliko vlogo poleg pritiska na živčno korenino, ki povzroča bolečine, tudi motnje v prekrvavitvi možganov. Velik pomen ima lahko pri tem ovira pretoka krvi v vratni arteriji (arteria vertebralis). Ta žila gre skozi poseben kanal v stranskih nastavkih vratne hrbtenice navzgor v možgansko votlino in oskrbuje del možganov s krvjo in kisikom. Posledica obolenja diska je lahko pritisnjena ali odrinjena vratna arterija, posledica je zmanjšan pretok krvi v možgane in bolečina. Toda vzrok glavobolom in migrenam je le redko okvara hrbtenice, temveč so vzroki drugje.



3. Bolečina v vratu, rami in roki (cervicobrachialgia)

Okvare v spodnjem delu vratne hrbtenice so mnogo pogostejše kot okvare v zgornjem delu. Tu se vidita zlasti osteohondroza in spondiloza, ki povzročita zožitve medvretenčnih odprtin. Hernija diska je samo v majhnem odstotku (približno 10 %) vzrok pritiska na živčno korenino v vratu, medtem ko je v ledvenem predelu nasprotno. V pretežni večini primerov je prizadeta ena ali dve medvretenčni zvezi. Najčešče in najhuje se vidi okvara v območju diska med petim in šestim ter šestim in sedmim vratnim vretencem. Pri klinični sliki je prevladujoča bolečina v zgornjih okončinah. Pri večjem pritisku pride do zmanjšanja oziroma nepravilne občutljivosti in pri posebno težkih primerih do motoričnih motenj – prsti so nespretni: svinčnika ali orodja ne moremo dobro držati in pada iz rok, gospodinja razbije mnogo posode. Nekatere kretnje vratne hrbtenice in tudi povečan pritisk, na primer zaradi kašlja ali kihanja, lahko težave nenadoma okrepijo. Pri mnogih bolnikih se posebno ponoči povečajo težave - omrtvelost rok, občutek otekanja rok, zbadanje in bodice v prstih, zmanjšana moč.



4. Težave pri obolenju diskusa v prsni hrbtenici

Okvare diska v prsni hrbtenici nastane najredkeje in tudi klinično nimajo velikega pomena. Prsna vretenca so povezana s prsnim košem, so slabo gibljiva in niso tako dovzetna za poškodbe kot bolj gibljiva vretenca v vratu in ledveni hrbtenici. Poleg tega je razmerje velikosti medvretenčne odprtine z živčno korenino ugodnejše kot v ostali hrbtenici. Živci so namreč v prsni hrbtenici tanjši kot živčne korenine v vratni in ledveni hrbtenici. Tudi hernije diskusov so na prsnem delu hrbtenice zelo redke. Motnje med vretenci se kažejo največkrat kot blokade. Pri okvarah zaradi pritiska nastajajo bolečine, ki se pojavijo na območju prizadetega segmenta prsne hrbtenice ali ustreznem poteku živca z izžarevanjem naprej (intercostalna neuralgija).



5. Bolečina v križu (lumbago, lumbalgia, ? heksenšus ?)

Ob nenadnih akutnih bolečinah, akutnem lumbagu, mislimo največkrat na mehaničen vzrok. Ker so bile nenadne akutne oblike lumbaga nerazjasnjene, skrivnostne, so jih označevali kot ?heksenšus? (die Hexe=čarovnica, der Schuss=strel)-?strel čarovnice?.

S tem so hoteli poudariti, da nenadoma, kot strela z jasnega nastopi bolečina v križu, ki povzroči držo, kakršno vidimo pri čarovnicah. Anatomsko ozadje ?heksenšusa? je nenadna motnja v medvretenčnem prostoru, na primer hernija diska ali blokirnaje vretenc. Zlasti lahko razumemo zadnji vzrok, ker nam včasih uspe z enim prijemom akutni lumbago odpraviti z manipulacijo. Kronična lumbalgija pa se razvija že v začetku največkrat postopno. Okvarjeni disk in posledica te okvare – hondroza, spondiloza, spondilaltroza postopoma večajo motnje medvretenčnega prostora. Povečajo se obremenitve vezi in mišic, ki nadomestijo zmanjšano elastičnost medvretenčnih zvez.

Stanje je toliko časa dobro in brez bolečin, dokler ni nekega dne meja prekoračena in se pojavi boleče draženje sklepov, vezi in muskulature.



6. Išias

Živčne korenine, ki gredo iz medvretenčnih odprtin spodnje ledvene hrbtenice in križnice, tvorijo splet, ki oskrbuje z živci kolk in sedalo, v glavnem pa tvorijo išiasni živec (nervus ischiadicus) kot največji živec našega telesa. Ta oživčuje celo spodnjo okončino, izjema je le sprednja stran stegna. Ker so diskusi spodnje ledvene hrbtenice, posebno na prehodu v križnico, najbolj dovzetni za okvare, je tu zelo pogosta hernija diska, ki je na tem območju najpogostejši vzrok pritiska na živčno korenino. Kostne zožitve nastanejo pozneje. Okvare spodnje ledvene hrbtenice povzroča pritisk na korenine, ki tvorijo ischialgični živec. Ta pritisk povzroča bolečino, kar imanujemo išias. (sl.4).

Upoštevajoč mesto občutljivosti in druge znake, lahko s precejšnjo gotovostjo govorimo o višini okvare. Pri večjem pritisku lahko nastopijo motnje senzibilitete ali popolna omrtvelost, takrat pa bolečina lahko celo popusti. Motorični izpadi (zmanjšanje moči mišic) so redkejši, opažamo jih pri dalj časa trajajočem pritisku na živčno korenino, lahko pa nastanejo tudi zaradi akutnega močnejšega pritiska. Oslabljena moč mišic, ki se kaže v padanju prstov in stopala na nogi, kaže na hernijo discusa. Tudi refleks Ahilove kite je v tem primeru lahko moten. Najčešče nastopa pred išiasom v anamnezi kronični ali akutni lumbago z bolj ali manj pogostimi napadi. So pa tudi bolniki, pri katerih je išias edini znak obolenja diska.



7. Okvara konjskega repa (sindroma caudae equinae)

Velika centralna hernija disci v ledveni hrbtenici pripelje lahko do nenadne okvare na območju t.i.cavdne equine (konjski rep). To je snop živčnih korenin, ki gre iz hrbtnega mozga. V začetku so možne enostranske ali obojestranske ischialgične težave, kmalu pa sledi omrtvelost z delno ali popolno paralizo nog in tudi nezmožnost zadrževanja vode in blata. V takih primerih je potrebna takojšnja operacija, kajti če taka masivna hernija pritiska na živčne končiče več kot 24 ur, lahko povzroči nepopravljivo paralizo.



NEDISKUSNA OBOLENJA
Čeprav bolečine v hrbtenici najpogosteje povzročijo diskusna obolenja, avtorji sodijo, da so vzrok teh bolečin v 90 odstotkih ali celo v 97 odstotkih, vendar tudi druga obolenja povzročajo podobne bolečine kot diskusna.

Poškodba

a) Akutni in kronični nateg hrbtenice : ta poškodba je dokaj pogost vzrok bolečinam v križu.

Vsak dan si na tisoče ljudi poškoduje hrbtenico s padcem, nezgodami pri delu, športnimi poškodbami. Glavni vzrok teh poškodb je slaba fizična kondicija, zato si atleti in zdravi ljudje redko poškodujejo hrbtenico, ker so ponavadi v dobri kondiciji.

b) Zlomi vretenc : največkrat nastane zaradi padca in navadno prizadene spodnjo prsno hrbtenico, še pogosteje pa zgornjo ledveno. Diagnoza je zelo lahka, kjer se na rentgenski sliki vidi klinasta oblika vretenca.

c) Delni izpad fasetnih sklepov : oziroma fasetni sindrom : pri tem pride do delnega izpada v malih sklepih hrbtenice, kar lahko povzroči hude bolečine v križu. Takšna stanja lahko hitro popravimo z manipulacijo hrbtenice.



Tumorji

Tumorji spinalnega kanala in vretenc so lahko benigni (nezločesti) in maligni (zločesti).

a) Benigni (nezločesti) tumorji lahko prizadenejo kosti, mehka tkiva, živčne strukture, kot so živčne korenine in možganske ovojnice.

b) Maligni (zločesti) tumorji so lahko primarni, rastejo iz kosti ali drugih okolišnjih in nevralnih struktur ali pa so sekundarni, to so metastaze (zasevki) od drugih tumorjev (prostata), pljuča, ledvica, dojka ipd.



Spondylolysis in spondylolysthesis

Spondilolisis je izraz, ki ga uporablja pri defektu pri tako imenovani pseudartrozi (lažnem sklepu), ki prizadene lamine oz. obroč vretenca. Pri spondilolistezi pa je defekt na obeh straneh vretenca z drsenjem prizadetega vretenca naprej. Obe stanji lahko povzročata bolečino v križu, ki se pri večjem drsenju vretenca lahko bistveno stopnjuje.



Osteoporoza

Od metaboličnih vzrokov za nastanek bolečine v križu je na prvem mestu osteoporoza. Obolenje najbolje definiramo z zmanjšano kostno maso v volumski enoti kosti.

Pri osteoporozi kostna razgradnja normalnega metabolizma kosti ne more biti več nadoknadena, kostne letvice postanejo tanjše in nekatere med njimi popolnoma izginejo.

Ker so telesa vretenc zgrajena pretežno iz spongiozne kosti in imajo zelo bogato prekrvavitev, vidimo osteoporotične spremembe največkat najprej ravno v telesih vretenc.



Vnetja

Tudi infekcijska obolenja so lahko vzrok bolečinam v hrbtenici. Akutna gnojna vnetja in kronične infekcije, kot je tuberkuloza, so sicer zelo redka, vendar moramo misliti tudi na to.



Revmatična ali revmatizmu podobna obolenja

Spondilaltrisis ankilopoetika: to obolenje ni redko, prizadene hrbtenico, lahko tudi kolke, ramena pa tudi ostale sklepe. Ob končnem stadiju se cela hrbtenica zatrdi in ima na Rtg-sliki obliko bambusove palice. Ker obolenje v začetku prizadene križnično-črevnične sklepe, se prve težave pojavijo kot bolečine v križu. Pozneje prizadenejo tudi ostalo hrbtenico.



Prirojene napake

a) Prehodno vretence : število prehodnih vretenc v križu je najpogosteje prirojena nepravilnost vretenc, ki po nekaterih avtorjih lahko povzročijo bolečino v križu oz.vsaj večjo dovzetnost za bolečino. Zlasti je to pomembno pri delno prehodnih vretencih.

b) Nezaraščen lok vretenca

Ta nepravilnost je relativno pogosta, vendar ni v neposredni zvezi s pojavom bolečin v križu. Zato jo obravnavamo kot anatomsko variacijo od normalne hrbtenice brez kakršnega koli kliničnega pomena.



Psihogeni faktorji in rentni problemi

Pri histeričnih bolnikih je vzrok bolečine v hrbtenici podzavesten. Pri ljudeh, ki skušajo z bolečino v križu pridobiti zase ugodnosti na različnih področjih (služba, renta), je ta zavesten. Histerični bolnik dejansko čuti močno bolečino, toda ta je le posledica strahu in neustreznega psihološkega obrambnega mehanizma, ne pa bolezni hrbtenice. Bojazen povzroča mišično napetost, ki pelje v bolečino. Bolečina povzroči še večji strahu, ta pa še večji mišični pritisk in še večjo bolečino. Kljub zelo obsežnim študijam bolečin v hrbtenici včasih ne moremo z gotovostjo vedeti, kaj povzroča bolečino oziroma težave v hrbtenici.

Prof.dr. Janko Popovič, dr. med. ortoped

Medicom d.o.o.

[marjan]

Stara sem 64 let in sem močnejše postave.Že dalj časa čutim bolečine v križu in vratnem delu hrbtenice.Poleg tega imam mravljinčaste in pekoče roke in noge,še posebej zvečer,ko se uležem.Trenutno jemljem Naklofen,ki pa ne pomaga kaj dosti.Ali je vzrok teh težav hrbtenica,ali pa je kaj drugega?
Za odgovor se Vam najlepše zahvaljujem.

odgovor: Hrbtenica
avtor: Franci Beigot, dr. med.

Spoštovana obiskovalka,
glede na to, imate bolečine v vratnem in križnem delu hrbtenice že dalj časa, je najverjetneje, da izvirajo težave v rokah in nogah prav iz obolenja hrbtenice. Pri obrabnostnih spremembah na hrbtenici lahko pride do stisnjenja in draženja hrbtenjače in živčnih korenin. Bolečina lahko izžareva po celi okončini, prav do prstov. Bolečino pogosto spremlja mravljinčavost in pekoč občutek. Za odpravo bolečin in neprijetnih občutkov v rokah je, poleg zdravil, kar nekaj metod fizikalne terapije in telesnih vaj.
Lep pozdrav!
Franci Beigot, dr. med.

[marjan]

Spoštovani!
Prilično sem obupana in se obračam na vas, da mi pomagate z mnenjem in nasvtom.2 leti nazaj sem doživela prometno nezgodo in takrat so se začele moje težave s hrbtenico.Poškodovan sem imela vrat, ledvenega dela takrat niso pregledali.Po1.5 leta sem pristala na gastro kliniki zaradi hudih bolečin v trebuhu in ker so bili takrat izvidi gastroskopije ter krvne preiskave v redu, bolečine pa vsak dan hujše, so me poslali na magnetno resonanco in ugotovili, da mi menda vretena zaradi obrabljenih ploščic pritiskajo na živce trebušnih organov in od tod pasasta bolečina okoli pasu.Takrat so vsi dvignili roke, ker menda so eni ljudje pač hrbteničarji.Od takrat se borim vsak dan posebej.Predpisali so mi ketonal forte, ko mi je začel luknjati želodec, sem dobila svečke.
V zadnjih 14 dneh se mi je stanje rapidno poslabšalo:bolečine so tako hude, da brez zdravil težko preživim dan, ker težko stojim in me čisto zvije.Bolečina se pojavi že zjutraj ko stopim na noge in se razširi v ledveni del hrbtenice, ledvica, in celoten trebuh.Skoraj da nimam več apetita, v zadnjih dneh mi je tudi grozno slabo in bruham, na veliko potrebo sploh ne vem če sem šla 1x v teh 2 tednih.Trebuh imam napet,hrbtenica pa me ne boli na pritisk, vendar imam občutek bolečine v notranjosti hrbtenice.
Prosim, če mi pomagate z vašim mnenjem;strah me je, kaj se dogaja z menoj.Stara sem 29 let, mati 6 letne hčere,tehtam 50 kg, višina 160 cmče so ti podatki mogoče pomembni)


odgovor: neznosne bolečine v hrbtenici in trebuhu
avtor: Franci Beigot, dr. med.

Spoštovana obiskovalka,
ni prav, da dandanes prenašate tako močne bolečine. Na razpolago je kar lep izbor zdravil in postopkov za umirjanje le-teh. Res je, da lahko obolenja ali okvare hrbtenice povzročajo močne, pasaste bolečine okoli prsnega koša, ledij in podobno. Vendar se dajo tudi primerno pomiriti. Tako z raznimi zdravili, kombinacijami zdravil, kot s postopki fizikalnih metod, z blokiranjem bolečih živcev, točk in podobno.
Vse kaže, da je velik del bolečin v trebuhu s slabostjo in bruhanjem pogojen prav zaradi stranskih učinkov mnogih zdravil, ki jih uporabljate za lajšanje bolečin v hrbtenici. Kaj hitro lahko pride do krvavitve v prebavila ali celo prejede želodčne stene in podobno.
Čim prej se oglasite pri vašem osebnem zdravniku, ki vam bo pomagal iz stiske.
Lep pozdrav !
Franci Beigot, dr. med.

[marjan]

HVALA ZA ODGOVOR.
MOJA STAROST JE 31 LET, RES DA SE ZARADI SLUŽBE, TER SVOJEGA KARAKTERJA VEČKRAT SREČUJEM Z STRESNIMI SITUACIJAMI. RES JE TUDI DA ME APAURIN POMIRI. ZADNJE DNI OPAŽAM TUDI BREZVOLJO,UTRUJENOST,ITD..
RES DA SE MI V VRATU VČASIH POJAVLJAJO BOLEČINE, VEČKRAT SE PRI SPANJU ZBUDIM, ZARADI MRAVLJINCEV V ROKI. MOGOČE PREVISOKA BLAZINA ??
ALI JE MOŽNO, DA JE TEŽAVA V VRATU, NAMREČ VČERAJ SEM SE Z NAPOTNICO NAROČIL K ORTOPEDU V VALDOLTRI PO SVETOVANJU Z MOJIM OSEBNIM ZDRAVNIKOM.

L.P.

P.S.
KAJ VI MENITE O ALT. MEDICINI OBISK PRI KIROPRAKTIKU.

NAJLEPŠA HVALA

ROBERT

odgovor: re odgovor
avtor: doc. dr. Boštjan Mlakar, dr. med.

Pozdravljen,
mravljinci v roki so lahko posledica manjših sprememb v vratni hrbtenici, lahko pa živec enostavno stisnete med spanjem, kjerkoli v njegovem poteku po zgornji okončini, lahko je tudi nekoliko stisnjen v zapestju (sindrom karpalnega kanala). Morda bi bilo vredno poskusiti z posebnim vzglavnikom, ki jih lahko dobite v trgovinah z ortopedskimi in medicinskimi pripomočki.
lp
as.mag.Boštjan Mlakar,dr.med

[lizzee]

Pozdravljeni!

Nekaj sem prebirala o kanalu pri zapestju. Imam problem, ki mi nikakor ne da miru in grem drug teden k zdravniku, ampak morda mi lahko prej že kdo tukaj pomaga.

Približno 3 tedne delam v nekem podjetju, kjer se pretežno dela z rokami. Po dveh tednih so se mi začeli v desni roki (dlani) pojavljati mravljinci. Sprva sem mislila, da sem jo ponoči malce nerodno poležala, sedaj pa se sredi noči zbujam z mravljinci in roko komaj sprostim, da lahko zaspim nazaj. Medtem imam tudi občutek, kakor da me nekaj špika v palec na roki. Nato se mi mravljinci pojavljajo tudi čez dan, npr. ko stojim in držim v roki šalico ali kaj podobnega. Roka se kmalu sprosti, a še vedno je občutek mravljincev.
Brala sem že o možnostih rahlih možganskih kapi ipd., a od nezanesljiv ljudi.
Če lahko kdo pomaga ali kaj ve o tem, bi lepo prosila za pomoč in nasvete.

Lep pozdrav

[marjan]

[Layla]

Lizzee,

Ne vem ravno kaj svetovati... Moja mama je imela probleme z ramo, se mi zdi, da morda malce podobne, in fizioterapija ji je pomagala... tudi sama je delala vaje, ki ji jih je dal fizioterapevt.. Je pa šla k specialistu fizioterapevtu za rame.. pa še pri ortopedu je prej bila itd.

Drugače pa kar precej ljudi ima podobne probleme zaradi dela.. Mogoče poskusite spremeniti držo oz. se vmes vsake toliko malo sprehoditi & razgibavati (magari v kopalnici/na WCju) - če je to možno?

Nekateri znanci z interneta so imeli dobre uspehe s specifično masažo napetih mišic oz. specifičnih točk - 'Trigger Point Therapy' (internetna znanka s sindromom karpalnega tunela zapestja iz ZDA je recimo 2x bila pri terapevtki, nato pa s pomočjo knjige & razlage terapevtke sama doma masirala problematične točke)... obstaja knjiga v angleščini.. http://www.triggerpointbook.com/carpaltu.htm

Je pa lahko več različnih vzrokov... od stresa/ponavljajočih gibov do nevroloških itd. & je težko takole na daljavo kaj reči.. pa tudi moram povedati, da nisem expert, le slučajno sem omenjene stvari zasledila, saj me stvari o zdravju zelo zanimajo..

Ali jemljete morda kakšna zdravila, pri nekaterih so menda mravljinci lahko stranski učinki...?

Lahko pa gre v kombinaciji s prisiljeno držo & ponavljajočimi gibi tudi za kako pomanjkanje vitaminov/mineralov ali nepravilno prehrano.. Nekaj več o tem sem napisala že v drugih temah.. (o bolečini v križu itd)
Vem, da pri krčih v mišicah lahko gre za pomanjkanje magnezija ali kalcija ali obeh, za mravljince pa nisem čisto prepričana..
nekateri na angleških forumih recimo pišejo, da so imeli premalo kalija ali B12 & po jemanju le-teh je bilo boljše..

Pglejte si tudi tole: http://med.over.net/forum5/read.php?6,73123
http://www.planet-lepote.com/forum/viewtopic.php?t=12672&postdays=0&postorder=asc&highlight=mravljinci&start=15&sid=b35d29b56faeba0f61f37618f0d7b808

Ni pa za jemati vitaminov/mineralov kar tako, je treba prej preveriti, če je res morebiti pomanjkanje... & poskusiti najprej z bolj zdravo & usmerjeno prehrano.. http://www.viva.si/clanek.asp?id=1975

Če znate angleško si morda lahko preverite prehrano na www.fitday.com ali s programom 'Cronometer'... ali pa vas mogoče da vaš zdravnik na pregled krvi za elektrolite/minerale?

Upam, da vam bodo kmalu postavili diagnozo & da boste kmalu našli, kaj bi lahko stvari izboljšalo!

[lizzee]

Layla in Marjan, najlepša hvala za informacije in nasvete!

Stara sem 19 let, in v službi kjer delam sem zaposlena šele en mesec. Pomislila sem, da bi bil lahko to vzrok, saj so tam gibi kar ponavljajoči. Vsake toliko časa se malo razgibam, to je v moji službi mogoče. Vendar en mesec ni veliko, se mi zdi. Verjetno se ljudem zaradi službe take težave pojavljajo šele po nekaj letih, ali se motim?

Brala sem o raznih rahlih možganskih kapeh, ki jih ne čutimo, zato sem se rahlo prestrašila. Ta teden bom obiskala zdravnika, da me napoti na kakšne preiskave ipd.

Hvala za vso pomoč in linke. Vsekakor si bom temeljito prebrala.

Lep pozdrav

[marjan]

Preprečite bolečine v hrbtenici

Avtor: Prof. dr. Janko Popovič, spec. ortoped

Testirajte moč svoje hrbtenice
Glavni vzroki za bolečine v križu in v hrbtenici so okvara diska in degenerativne spremembe na pripadajočih sklepih. Do okvare diska prej ali slej pride pri tako rekoč vsakem človeku, kdaj se to zgodi, pa je odvisno od njegove konstrukcije in dela, ki ga opravlja. Pokaže se v blažji ali težji obliki, v klinično vidnem ali nevidnem obsegu. Čeprav do degeneracije pride pri vsakem človeku, pa obstajajo še nekateri notranji in zunanji vplivi, ki vplivajo na ta pojav. Z opustitvijo nepravilne obremenitve hrbtenice in s krepitvijo mišic lahko hrbtenico pravilno obremenimo ter tako poskrbimo za njeno zaščito in zdravje.
Dandanes se preventivna in socialna medicina v razvitem svetu ukvarja z epidemičnimi obolenji, ki so posledica visoke življenjske ravni in dolgega življenja. K tem obolenjem prištevamo sladkorno bolezen, srčna obolenja, tumorje in degenerativna obolenja gibalnega aparata. Sem spadajo še čezmerna teža, a tudi ukrepi za ohranjanje vitalnosti in telesne pripravljenosti. Preučevanje epidemiologije hrbteničnih obolenj nam da tudi smernice za zaščito in zdravljenje obolelega diska.


Bolečine v hrbtenici doletijo skoraj vsakega
Degenerativna obolenja hrbtenice so čedalje pogostejši vzrok odsotnosti z dela in prezgodnje invalidnosti. Večina avtorjev se strinja, da so redki ljudje, ki jih ne bi vsaj enkrat v življenju bolelo v hrbtenici, zlasti v križu. Pri tem so moški in ženske zastopani v približno enaki meri. Kakih 70 odstotkov delovno aktivnih bolnikov, starih med 30. in 50. let, ima težjo obliko obolenja diskov, zlasti v križu. Pri moških se to največkrat zgodi med 40. in 50. letom, pri ženskah pa težave nastopijo nekoliko pozneje, med 45. in 55. letom.


Preventivni ukrepi

Razdelimo jih lahko v dve skupini:

•opustitev nepravilne obremenitve hrbtenice,
•s krepitvijo mišic doseči pravilno obremenitev hrbtenice.
Zdravo in močno mišičje omogoči, da se telo zoperstavi dnevnim naporom. Udobno življenje je vzrok za zmanjšano telesno dejavnost ter nezadostno telesno vadbo. Na drugi strani pa zaposleni v službi pogosto enostransko obremenjuje telo, tudi mišice. Pri tem se ne ozirajo na znano dejstvo, da je treba vse mišičje razvijati in obremenjevati enakomerno. Tako pride do utrujenosti in bolečin, telo pa ni kos večjim naporom. Sodobni življenjski slog ima nekatere prednosti, pa tudi nevarnosti.

Človek živi na zemlji več kot sto tisoč let. Njegovo življenje se je v zadnjih stoletjih pomembno spremenilo. Če je nekoč vse življenje opravljal težko fizično delo, to zdaj opravljajo stroji. Razvite države so tako rekoč že zmagale nad infekcijskimi obolenji, kot sta tuberkuloza in otroška paraliza (izjema je aids), sočasno pa napredek in daljša življenjska doba prinašata vse pogostejša degenerativna obolenja. Velik del tovrstnih primerov je posledica premajhne telesne dejavnosti. Domnevamo, da je v razvitih državah vsak drugi prebivalec telesno nezadostno treniran. Posledice tega so tudi bolečine v hrbtenici, zlasti v križu.


Kako močne so vaše mišice trupa?
Preden začnemo opravljati vaje za krepitev mišic trupa je koristno opraviti nekaj testov. Najprimernejši je Kraus-Weberjev test. V primeru obolenja hrbtenice se je treba o primernosti teh vaj posvetovati z zdravnikom. Če človek nima težav, jih lahko izvaja tudi brez posveta z zdravnikom.

1. Ležemo na hrbet in roke podložimo pod glavo, noge držimo skupaj in iztegnjene. Pete dvignemo 25 cm od tal. V tem položaju vztrajamo deset sekund. Ta test pokaže, ali so trebušne mišice in mišice, ki pripogibajo kolke, dovolj močne.

2. Ležemo na hrbet, roke položimo na vrat. Stopala zataknemo za kak težak predmet, denimo zofo, tako da jih ne moremo dvigniti. Iz tega položaja se dvignemo v sedeči položaj. Ta test pokaže ali so trebušne mišice in mišice, ki pripogibajo kolke, dovolj močne.

3. Ležemo na hrbet, kolena pokrčimo pod kotom 90 stopinj. Noge zataknemo za kak težak predmet, denimo zofo, da jih ne moremo dvigniti. Iz tega položaja se dvignemo v sedeč položaj. Test pokaže ali so trebušne mišice dovolj močne.

4. Ležemo na trebuh. Roke položimo na zatilje. Pod trebuh si položimo tršo blazino. Dvignemo zgornji del telesa in v tem položaju vztrajamo deset sekund. Test pokaže, ali so hrbtne mišice dovolj močne.

5. Ležemo na trebuh. Roke položimo pod glavo. Pod trebuh si položimo tršo blazino. Pomočnik nas z obema rokama drži za rame in nas potiska proti podlagi. Noge dvignemo od podlage. V tem položaju vztrajamo deset sekund. Test pokaže, ali so hrbtne mišice dovolj močne.

6. Stojimo vzravnano, noge morajo biti skupaj. Spustimo se v predklon tako, da se z rokami dotaknemo tal. Kolen ne smemo pokrčiti. Če se nam uspe dotakniti tal, so hrbtne mišice, kite in mišice na zadnji strani stegna dovolj prožne. Če nam to ne uspe, so mišice skrajšane in napete, ali pa je vzrok za to v obolenju hrbtenice.

Če ne morete izvesti katere od teh vaj, je to znak, da potrebujete pomoč in da morate okrepiti mišice.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Križ me boli...

Avtor: Prof. dr. Janko Popovič, dr. med. specialist ortopedije

Bolezen moderne dobe
... se glasi ena od najpogostejših pritožb, ki jih sliši zdravnik. Približno četrtina bolnikov, ki iščejo pomoč v ortopedskih ambulantah, toži o bolečinah v križu. Obolenje ima velik gospodarski in družbeni pomen, saj zavzema vidno mesto v bolniškem staležu, takoj za obolenjem dihal. Približno polovica zahtevkov za invalidsko upokojitev temelji na tem obolenju. Brez dvoma gre za bolezen moderne dobe, čeprav je bilo znano že v davni preteklosti. Večina bolnikov, ki jih uščipne v križu ali imajo išias, bi zelo rada vedela, kaj je vzrok tovrstnih težav.
Sprememba v medvretenčni ploščici

Glavni vzrok bolečine v križu je sprememba v medvretenčni ploščici. Takšne spremembe so stare kot človeštvo: gre za degenerativne spremembe, ki jim pozneje sledijo spremembe okoliških tkiv, reaktivne spremembe na kosteh in kostne tvorbe ali po domače izrastki.

Spremembe prizadenejo skoraj vsakega človeka, zato je težko govoriti o obolenju; raje govorimo o pojavih staranja. O obolenju govorimo šele takrat, ko poleg sprememb nastopijo tudi težave, predvsem bolečine.
Skorajda ni človeka, ki ga ne bi vsaj enkrat v življenju zabolelo v križu. Kar 65 odstotkov delovnega prebivalstva išče zdravniško pomoč zaradi bolečin v križu in išiasa. Težave prizadenejo oba spola, vendar opažamo, da moški obolevajo pogosteje. Najhujše težave je pričakovati med 30. in 50. letom, čeprav lahko prizadenejo celo otroke.

Bolezen se kaj rada ponavlja, zato bolniki živijo v nenehnem strahu, kdaj jih bo spet "zagrabilo". Dolgoletne ponavljajoče se težave se pogosto zrcalijo v življenju bolnikov: na delovnem mestu, v družini. Bolniki begajo od zdravnika do zdravnika, jemljejo sredstva proti bolečinam in pomirjevala, vendar prave pomoči, ki bi za vselej odpravila težave, ne dobijo. Zdravniki namreč za zdaj ne znamo odstraniti sprememb na hrbtenici. Namen bomo dosegli že z natančno obrazložitvijo, zakaj te spremembe spremljajo težave in kako jih je mogoče odpraviti ali vsaj omiliti. Danes velja, da je 90 odstotkov vseh bolečin v križu posledica degenerativnih sprememb medvretenčne ploščice. Nekateri avtorji menijo, da je ta vzrok celo pogostejši, kar v 97 odstotkih primerov.

Čeprav spremembe na medvretenčni ploščici z leti nenehno napredujejo, je večina bolnikov, pri katerih je potrebno zdravljenje, v srednjih letih. V nasprotju z drugimi kroničnimi obolenji starostne dobe obraba hrustanca, obraba sklepov, revma, obolenja srca in ožilja ... se pri obolenjih medvretenčne ploščice stanje čez čas izboljša. Namen ukrepov za preprečevanja bolezni hrbtenice, ki so posledica obolenja medvretenčne ploščice, je čimbolj neboleče preiti skozi to kritično obdobje dobe ter se izogniti težjim oblikam obolenja oziroma zgodnji invalidnosti.

Poškodbe
Akutni in kronični nateg hrbtenice: tovrstne poškodbe so pogost vzrok bolečin v križu. Vsak dan si na tisoče ljudi poškoduje hrbtenico - pri padcu, nezgodi pri delu, športni poškodbi. Glavni vzrok tovrstnih poškodb je slaba telesna pripravljenost; večini bolečin zaradi mišičnih nategov bi se lahko izognili s pravilnim dvigovanjem bremen, z vsakodnevnimi vajami in redno športno dejavnostjo, prilagojeno telesni zgradbi.
Zlomi teles vretenc: Do zloma največkrat pride zaradi padca in navadno prizadene spodnjo prsno, še pogosteje pa zgornjo ledveno hrbtenico.

Diagnoze ni težko postaviti, saj je na rentgenskem posnetku videti klinasto obliko telesa vretenca. Nujen je pregled pri specialistu, ki ugotovi, ali je zlom stabilen ali nestabilen. V primeru nestabilnega zloma je običajno treba opraviti operativni poseg. Pri zlomih je treba pomisliti tudi na tako imenovani bolezenski zlom, zlasti če je poškodba majhna. Takšni zlomi nastanejo pri bolnikih z osteoporozo ali tumorjem v hrbtenici. Pri osteoporozi je poškodba tako neznatna, da jo bolnik večkrat pozabi omeniti; nastane pri zdrsu, blagem padcu ali nenadnem dvigu težjega predmeta.

Psevdoatroza
Vzrok za bolečine v križu sta lahko tudi spondylolisis in spondylolisthesis. Spondylolisis je izraz, ki ga uporabljamo pri defektu ali tako imenovani psevdoartrozi, ki prizadene obroč vretenca. Spondylolisthesa nastane zaradi defekta, z drsenjem prizadetega vretenca naprej in stranskega nastavka na telo vretenca pod njim. Drsenje opredelimo s stopnjami od 1 do 4. Obe stanji lahko povzročata bolečine, diagnoze pa ni težko postaviti, saj je pri rentgenskem pregledu drsenje vretenca lepo vidno. Spondylolisthesa včasih povzroča zgolj neznatne težave z občasnimi bolečinami v križu, ki so tudi edini znak obolenja. Obstajajo tudi vrhunski športniki, državni reprezentanti v številnih panogah, ki imajo spondylolistheso. To obolenje je lahko tudi zelo težko, zlasti če napreduje; tedaj se pojavljajo vse težji znaki. Pri približno tretjini bolnikov je potrebno operativno zdravljenje.

Presnovne in hormonalne motnje, osteoporoza
Obstajajo številni presnovni vzroki za nastanek bolečin v križu; osteoporoza je najpogostejša med njimi. Obolenje najbolje opredelimo kot zmanjšano kostno maso v volumski enoti kosti. Do bolezni pride zaradi motnje v nalaganju kostne strukture, če je motena sinteza beljakovin, ki gredo v zgradbo matriksa kosti. Kost je živa, v njej nenehno poteka razgradnja in izgradnja kosti. Pri osteoporozi kostne razgradnje ni več mogoče nadomestiti, kostne letvice so vse tanjše in nekatere celo izginejo. Bolniki z osteoporozo so največkrat starejši ljudje, pogosteje ženske, ki imajo postmenopavzalno oziroma starostno osteoporozo.

Tumorji
Tumorji spinalnega kanala in vretenc so lahko benigni ali maligni. Spinalne tumorje delimo na tiste zunaj možganskih ovojnic (ekstraduralni) in tiste znotraj možganskih ovojnic (intraduralni). Intraduralne tumorje delimo na intramedularne (znotraj možganovine) in ekstramedularne (so sicer znotraj možganske ovojnice, a ne rastejo iz možganovine).
Benigni tumorji lahko prizadenejo kosti, mehka tkiva in živčne strukture, kot so živčne korenine ali možganske ovojnice. Primer benignega tumorja kosti je osteoid-osteom, ki lahko povzroči močne bolečine v križu, zlasti ponoči. Zanimivo je, da pri teh bolečinah pomaga antikoagulantno sredstvo. Benigne tumorje ugotovimo z natančnim nevrološkim pregledom, največkrat pa je treba opraviti še druge preiskave, kot so rentgensko slikanje, mielografija, računalniška tomografija in magnetna resonanca.
Maligni tumorji so lahko primarni (rastejo iz kosti ali drugih okoliških nevtralnih struktur) ali sekundarni, torej metastaze (zasevki) drugih tumorjev (prostata, pljuča, ledvica, dojka ...).

Revmatična obolenja
Spondylarthritis ankylopoetica: obolenju pravijo tudi Mb. Bechterew, Mb. Strimpel Pierre-Marie ali ankilozirajoči spondilitis. Obolenje ni redko ter največkrat prizadene hrbtenico, lahko pa tudi kolke, ramena in druge sklepe. V končni fazi celotna hrbtenica zatrdi in dobi obliko bambusove palice. Najpogostejše je pri moških, starejših od 30 let, vendar se lahko razvije tudi v drugih življenjskih obdobjih in pri ženskah. Sprva prizadene križnično hrbtenico in sklepe, prve težave pa se kažejo kot bolečine v križu. Pozneje obolenje prizadene tudi ostalo hrbtenico. Bolnik dobi značilno držo vratu in trupa ter je otrdel.

Revmatoidni artritis: to obolenje prizadene mezenhimalno vezno tkivo. Največkrat prizadene ženske med 25. in 45. letom. Moški obolijo trikrat redkeje. Najhujše spremembe nastanejo v sklepih rok in nog, pogosto prizadenejo tudi druge sklepe, zlasti kolke. Obolenje lahko povzroči bolečine v križu, ki so posledica degeneracije veznega tkiva in diska.

Vnetja
Bolečine v križu lahko povzročijo tudi infekcijska obolenja. Akutna gnojna vnetja in kronične infekcije, kot je tuberkuloza, so dandanes zelo redki, vendar moramo pomisliti tudi nanje.

Prirojene napake
Manjše anomalije v vretencih je mogoče odkriti pri približno polovici prebivalstva, zato je treba paziti, da takšnih anomalij ne povezujemo z bolečinami v križu. Od prirojenih napak sta najpogostejši naslednji:
Prehodno vretence: število prehodnih vretenc v križu je najpogostejša prirojena nepravilnost vretenc, ki lahko, kot trdijo nekateri avtorji, povzročijo bolečine v križu oziroma vsaj prispevajo k večji dovzetnosti za bolečine. O lumbalizaciji prvega križničnega vretenca govorimo, če se to vretence spremeni v šesto ledveno. Tak človek ima torej šest ledvenih vretenc namesto petih. Na drugi strani je sakralizacija petega ledvenega vretenca (sprememba petega ledvenega vretenca v prvo križnično), ki zmanjša število pomičnih vretenc v ledvenem predelu na štiri. Treba je povedati, da je le malo možnosti, da bo to povzročilo pojav znakov, saj je vretence trdno vgrajeno v križnico. Če pa se vgradi v križnico samo na eni strani ter tako prizadene mehanizem v križu, lahko pride do nepravilnih nategov in bolečin.

Nezaraščen lok vretenca: ta nepravilnost je zelo pogosta, vendar menimo, da ni neposredno povezana s pojavom bolečin v križu, zato jo pojmujemo kot anatomski odstop od normalne hrbtenice, ki pa nima kliničnega pomena.

Duševni dejavniki
Pri histeričnih bolnikih je vzrok bolečine v križu podzavesten, pri osebah, ki si skušajo z bolečinami v križu pridobiti ugodnosti na različnih področjih (služba, renta ...), pa je zavesten. Histerični bolnik dejansko čuti močno bolečino, ki pa je posledica strahu ter ustreznega psihološkega obrambnega mehanizma in ne bolezni hrbtenice. Bojazen povzroči mišično napetost, ki pripelje do bolečine. Bolečina sproži še večji strah, ta pa še večji mišični pritisk in še močnejšo bolečino. Skratka, razvije se začarani krog, strah in bolečina potencirata eden drugega.

Internistični in ginekološki izvor
Pri manjšem odstotku bolnikov je bolečina v križu internističnega ali ginekološkega izvora. Pri teh bolnikih so poleg bolečin v križu običajno prisotni še drugi simptomi in znaki, ki nam pomagajo postaviti pravilno diagnozo. Odločilen je podroben klinični pregled, s katerim največkrat pridemo do pravilne diagnoze. V nekaterih primerih internistične bolezni, katerih vodilni simptom je bolečina v križu, bolezen tudi življenjsko ogroža bolnika.

Bolečina v križu zaradi bolezni prebavil: bolezen debelega črevesa zelo redko povzroča osamele bolečine v predelu ledvene hrbtenice. Navadno je prisotna tudi bolečina v trebuhu. Pri takih bolnikih opažamo tudi druge znake, predvsem v predelu trebuha. V takih primerih obstaja sum, da gre za katero od malignih obolenj.

Bolečina v križu zaradi bolezni sečil: bolezni ledvic, ki povzročajo raztezanje fibrozne kapsule (vnetja, ciste, tumorji), se kažejo kot bolečina v boku. Bolečina je omejena na prizadeto stran in zajema spodnja prsna in zgornja ledvena vretenca, stran od hrbtenice. Bolečina je topa in enakomerna. Pri kliničnem pregledu ugotavljamo pozitiven ledveni poklep, ki je boleč. Bolečina je običajno omejena na ledveni predel, včasih izžareva v mehur ali genitalne organe. Bolečina v predelu križa je značilna tudi za kronično vnetje prostate. Bolniki imajo seveda tudi druge težave, kot je pekoče uriniranje. Redko se zgodi, da je bolečina v predelu križa ali ledvene hrbtenice prvi simptom raka prostate. Pregled prostate seveda pokaže vzrok težav
.
Bolečine v križu zaradi bolezni rodil: bolečine v križu najpogosteje povzročajo miomatozni uterus, retrofleksija uterusa in endometrioza. Bolečine v križu pri obolenjih rodil največkrat pripisujemo uterosakralnim vezem. Maternica v nenormalnem položaju povzroči nateg omenjenih vezi, medtem ko endometrioza ali kalcinom maternice vdirata v zgradbo uterosakralnih vezi. Bolečina v križu zaradi bolezni rodil je lokalizirana pod ledveno-križničnim prehodom. Za nenormalni položaj maternice je značilna bolečina, ki se pojavi, če bolnica dolgo stoji. Bolečina pri endometriozi se pojavlja predvsem pred menstruacijo in popusti ob koncu menstruacije. Seveda je treba pri vsakem sumu na ginekološki vzrok bolečin bolnico napotiti k ginekologu.

Najprej temeljite preiskave
Kot smo že povedali, najpogostejši vzrok za bolečine v križu so spremembe na medvretenčni ploščici. Vsi drugi vzroki so redkejši, vendar jih ne smemo zanemariti; pri vsakem bolniku z bolečino v križu moramo torej pomisliti tudi na bolezen, ki ni povezana s hrbtenico. Vedno je treba opraviti temeljit pregled, rentgensko slikanje, po potrebi pa tudi laboratorijske in druge preiskave, kot so računalniška tomografija, magnetna resonanca in elektromiografija.

Težave prizadenejo oba spola, vendar opažajo, da moški obolevajo pogosteje.

Najhujše težave je pričakovati med 30. in 50. letom, čeprav lahko prizadenejo celo otroke.

Bolezen se kaj rada ponavlja, zato bolniki živijo v nenehnem strahu, kdaj jih bo spet "zagrabilo".

Pozorno pri otrocih
Natančne raziskave kažejo, da imajo zlasti otroci v šolski dobi številne nepravilne drže. Vsaka anamalija drže, ki je združena s vplivom na hrbtenico, lahko pripelje do nepravilne obremenitve v določenem hrbteničnem segmentu, to pa k prezgodnji obrabi. Torej, če opazimo pri otrocih kakšne spremembe, takoj obiščimo specialista. Z ustreznim zdravljenjem lahko preprečimo marsikatero težavo v kasnejšem obdobju.

Skrbimo za težo
Zmanjšana telesna aktivnostm pogosto vodi k prekomerni teži. Viseč trebuh vleče telo naprej, kar se kompenzira s povečano ledveno vbočenostjo, s tem pa se hrbtenica nepravilno obremeni. S primerno dieto in telesno aktivnostjon se temu lahko izognemo.

Primerna obutev
Pravilno delovanje nog da dobro držo, kajti preko mišic stopala in nog dobiva telesna muskulatura impulze za aktivnost. Pravilna obutev je zato zelo pomembna. Čevlji naj bodo mehki in elastični, tesno naj se prilegajo stopalu. Previsoke pete ne dovoljujejo elastične hoje. Poleti čimveč hodite bosi.

Ne pretesnih oblačil
Preozke hlače in krila omejujejo gibljivost v kolkih in motijo pravilen ritem pri hoji, ovirajo pa tudi sedenje.

Na delovnem mestu
Če imamo sedeče delo, sedimo na normalno visokem stolu, vzravnano, stopala morajo čvrsto stati na podlagi, kolena naj bodo upognjena v pravem kotu, medenica naj bo v sredini stola, da se nam hrbtenica lažje giblje. Globoki in mehki stoli niso priporočljivi za daljše sedenje. Priporočamo tudi zagozdasto blazino, da trtica ne pritiska na stol. Svetujemo vrtljiv stol.Tudi višina mize mora biti primerna in naj sega do komolcev.

Dvigovanje bremen
Pri dvigovanju težjih bremen naj se teža bremena čim bolj zmanjša. Če smo prisiljeni breme dvigovati sami, to napravimo postopoma. Breme naj bo čim bolj ob telesu, ker se na ta način teža porazdeli na večjo površino. Nikoli ne dvigujmo težkih bremen s pripognjeno hrbtenico in z iztegnjenimi nogami.Vedno moramo paziti, da breme dvignemo in se šele nato zasukamo. Pri prenašanju moramo paziti, da hrbtenica ni Nagnjena na enos tran.

V gospodinjstvu

•Zelo pomembno je, da so kuhinjske omarice v pravilni višini. Skoraj vedno je pomivalno korito postavljeno prenizko, ker leži v isti liniji z ostalimi elementi. V tem primeru si pomagamo tako, da se s prednjim delom telesa naslonimo na rob pomivalnega korita.

•Pri likanju pogosto delamo nepravilne telesne zasuke. To lahko korigiramo na ta način, da stopimo korak naprej ali nazaj, s tem zasuke zmanjšamo. Manjše stvari likajmo sede.

•Predmeti, ki jih pogosto uporabljamo, naj bodo postavljeni v višino, ki ne zahteva pripogibanja. Tako naj bi npr. Hladilnik stal višje in ne na tleh.

•Predmeti, ki jih uporabljamo za čiščenje, npr. sesalec za prah, metla in podobno, naj imajo primerno dolžino ročaja.

•Pri čiščenju tal je bolj primerno poklekniti kot pa se pripogibati. Klečimo izmenoma na enem oz. drugem kolenu.

•Mokro perilo iz stroja mečimo v posodo, ki je na stolu, kajti s stola jo je lažje dvigniti kot pa s tal.


Počitek
Kratkotrajno ležanje ali sedenje v polležečem položaju z oblazinjeno hrbtenico ter višje postavljenimi nogami ugodno deluje na razbremenitev hrbtenice. Žimnica naj ne bo premehka, sicer se telo vlekne na njej. Pri trdi žimnici si lahko pomagamo tako, da si podložimo blazine pod glavo in pod križ.

Koristni športi
Osnovni športi, ki so koristni pri preprečevanju težav vkrižu so predvsem plavanje, , hoja, tek, kolesarjenje, smučarski teki. Od vseh športov je najprikladnejše plavanje.

"Prepovedani" športiŠporti, ki ne vplivajo ugodno na hrbtenico so dvigovanje uteži, zlasti pri netreniranem organizmu, športi, ki zahtevajo prisiljeno držo ali pa močnejše skoke, kot. npr. košarka, odbojka, jahanje.

Kopeli
Pri zdravljenju degenerativnih obolenj, pa tudi pri zdravljenju hrbteničnih obolenj, uporabljajo razne vrste zdravilnih vod, kot so slane, morske in žveplene kopeli, akroterme, jodne in peliodne kopeli..., ki so na razpolago tudi v naših zdraviliščih.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[varann]

Pozdravljeni,

star sem 29 let in moje delo opravljam za računalnikom. Že nekaj časa imam manjše težave s križem med sedenjem. Z manjšimi težavami mislim, da vedno čutim napetost v predelu križa včasih tudi manjše bolečine, verjetno zgolj zaradi prekomernega sedenja.
Pred 2 meseci sem kupil žogo za sedenje in začel redno kolesariti, ter rolati. Sedaj se je ta napetost v križu povečala. Načeloma ne gre za pekočo bolečino temveč nekakšno oslabljenost v križu predvsem po prenehanju s kolesarjenjem ali rolanjem - težja hoja dokler ne popusti napetost. Opraviti ne morem 6. točke Kraus-Weberjev testa, z ostalimi nimam težav.
Zanima me, ali lahko nadaljujem s kolesarjenjem in rolanjem in se bo križ s časoma okrepil ali lahko zadevo poslabšam?

Hvala in lep pozdrav,
Igor

[marjan]

[metasva1]

TUDI MOJO HČERKO BOLI HRBET BOLJ ODSPODAJ ŽE 3 DNI BI JO MOGLA PELJAT K ZDRAVNIKU IN KAJ JE LAHKO VZROK
_________________
META

[marjan]

[jana12]

Krema ne zdravi, pač pa olajša bolečino in omogoča lažje gibanje. Zmanjša otekline, pomaga pri bolečinah zaradi artritisa, bolečinah v hrbtu, vratu, sklepih, po zlomih in zvinih, pa tudi pri pikih insektov. Lepo diši in za razliko od tablet ne uničuje notranjih organov. Preverjeno deluje. Če koga zanima kaj več mi lahko piše na ZS.
V evropi je zadeva popolnoma nova, v ZDA pa se uporablja že 13 let predvsem med homeopati in kiropraktiki. Cena ni visoka, če pa ob naročilu dodate še kodo 552, dobite še dodatno brezplačno darilo.
http://www.rtpr.com/site/a6b61ef8
_________________
ob naročilu vpiši kodo 5522 za dodatno darilo

[Viki65]

Pri dvo tedenski selitvi sem nekaj dni po nošenju težkega pohištva začutil bolečine v prsih. izvidi pljuč in srca so bili normalni. Bil sem pri bioenergetiku ki je dejal, da se mi seseda hrptenica. Sprašujem vas, če mogoče krivo to sesedanje hrptenice za moje bolečine v prsih, in vsakodnevna slabost in spahovanje. V vseh položajih imam težave v spanju.

Lp Hvala
[/b]

[marjan]

[tara]

Pozdravljeni,

stara sem 26 let in že dalj časa čutim bolečine v ledvenem predelu hrbtenice, in sicer me napade kot nekakšen krč (kot bi me kdo z nožem močno špiknil) od trtice po desni strani gor do ledvenega predela. Ko se to pojavi komaj hodim in se moram uležti ter počivati, ker je ob najmanjšem premiku vse huje. Sprva sem mislila, da je mogoče kaj povezano če se preveč naprezam (recimo nazadnje mi je blo neznosno po kidanju snega, po plavanju in po hoji v hribe, po teh naporih sem se komaj ustala iz sedečega položaja, bilo je neznosno), ampak se mi je isto naredilo v mirujočem položaju. Parkrat me je sočasno ista bolečina presenetila od levega zatilja preko levega ramena (zelo močna bolečina), ne vem ali je to povezano, ampak je bolečina precej podobna. S tem, da mi pri rami pomaga, da oblažim bolečino kakšen vroč tuš, da se masiram ali pa s toplim fenom pofenam. Mogoče je naključje in ni povezano.

Skrbim, da me ne prepiha, obvezno imam v hladnješih dneh zaščiten ledveni predel in tudi drugače ne maram, da bi karkoli pihalo po meni. Ali mogoče imam premalo utrjene mišice? Bi morala delati več na gibalnosti? Mogoče pilates, joga? Drugače se ne ukvarjam posebej s kakšnih športom, vendar se držim načela, da se je treba čim več gibati, tako še najraje hodim ali se vozim s kolesom po vsakodnevnih opravkih. S težo nimam težav (168cm, 54kg), prehranjujem se zdravo (imam celiakijo in resnično pazim kaj jem). Ampak kot pravim je zadnje čase ta bolečina vse pogostejša in se nenadoma pojavi, imaste mogoče kakšen nasvet? Bi dejansko morala več delati na gibanju? Ali mi primakuje kakšnih hranilnih snovi?

Ko sem bila stara 17 let sem se nekega jutra nerodno usedla in si poškodovala trtico. Slikali so me, vendar ni bilo nič počeno. Sem pa ležala skoraj tri tedne na trebuhu, da je bolečina izginila. In nato sem skoraj še pol leta sedela na blazini. Drugih poškodb nisem imela. In niti tega ne povezujem, ker je bilo potem vse vredu, razen če sem dlje časa sedela.

Zahvaljujem se za kakršnokoli usmeritev in vas lepo pozdravljam!

[marjan]

[Tria]

Pozdravljeni,

Stara sem skoraj 34 let in imam že več let bolečine v prsnem delu hrbtenice - v predelu med lopaticami. Verjetno so bolečine posledica slabe drže (veliko sedenja v nepravilnem položaju med študijem in med delom - v pisarni) in premalo gibanja. Leta 2005 pa sem imela tudi prometno nesrečo (nalet pri manjši hitrosti) in od tedaj bolečine ne pojenjajo. Enkrat so močnejše, drugič šibkejše, v vsakdanjem živjenju me (večinoma) ne ovirajo toliko, da ne bi mogla biti aktivna, vendar so stalno prisotne - med sedenjem med hojo, preden zaspim, ko se zbudim.... Pregled pri otropedu pred letom in pol ni pokazal nobenih posebnosti (opravljen je bil tudi rentgen). Nasvet ortopeda je bil pravilna drža in vaje za hrbtenico (teh mogoče res ne izvajam dovolj pogosto).

Že nekaj let se vsaj 1x tedensko udeležujem vodene pilates vadbe, ki malo pomaga, enako tudi masaža, bolj intenzivna vadba kot npr. aerobika ali zumba pa prsni del hrbtenice tako obremeni, da naslednji dan težko sedim vzravnano, tako, da se sedaj takih obremenitev hrbtenice izogibam. Prav tako (še) ne želim jemati kakšnih tablet proti bolečinam.

Zahvaljujem se vam za kakršen koli nasvet v zvezi z mojo težavo.
Lepo pozdravljeni!

[marjan]

[Tria]

[lonapo]

Pozdravljeni!

Zadnje par tednov me boli vrat, rame, bolečine gredo v levo roko in v levi predel prsnega koša, imam probleme z vrtoglavico (zanaša me v prostoru-kot bi bila pijana) . Čutim tudi špikanje v zgornjem delu telesa-predvsem roke in hrbet. Moje delo je sedeče, v pisarni za računalnikom, stara sem 33 let, športno dokaj neaktivna-ali je možno, da imam take probleme s hrbtenico ali pa je mogoče vzrok drugje?Prosim za nasvet-hvala!

Lp, Polona

[marjan]

[marjan]

Nasveti ob bolečinah v križu




Bolečine v križu nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, premalo gibanja, sedečega načina življenja in oslabljenega mišičevja.
Bolečine v križu oziroma hrbtenici so med najpogostejšimi bolečinami in vzroki za obisk zdravnika. Če jih doslej še niste občutili, ste pravi srečnež oziroma srečnica. Menda jih najmanj enkrat, še bolj verjetno pa velikokrat v življenju doživi prav vsakdo. Včasih je veljalo, da so imeli težave s hrbtenico ljudje, ki so opravljali težka fizična dela in starejši. Že dolgo to ne drži več, saj nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, premalo gibanja, sedečega načina življenja in oslabljenega mišičevja.

1. ULEŽIMO SE IN SE NE GIBLJIMO
Kadar začutimo bolečino v križu, ki lahko seva tudi v noge, se moramo takoj uleči ali usesti. Pogosta napaka pri posameznikih, ki se prvič spopadejo s to težavo je, da tega ne storijo. Seveda ne, ko pa vsi vemo, da je treba proti bolečinam v hrbtenici veliko gibati. A gibanje je zgolj preventiva, in to zelo dobra, kadar pa imamo bolečino, moramo hrbet razbremeniti.

2. KDAJ K ZDRAVNIKU?
Če je bolečina precej huda, moramo takoj k zdravniku. Ne čakajmo, da vse skupaj postane neznosno, saj nam bo to še podaljšalo okrevanje. Zdravnik nas bo oskrbel z zdravili proti bolečinam, če je zelo hudo, bomo dobili injekcijo ali celo blokado, morda nas bo napotil k specialistu. Ne poslušajmo nasvetov iz okolice, ki nas silijo v gibanje, ampak ležimo oziroma menjajmo sedeč in ležeč položaj, dokler je to mogoče.

3. PROTIBOLEČINSKI MAZILA, OBLIŽI, TABLETE
Če se bolečine nekako da prenašati, počivajmo in jih lajšajmo s protibolečinskimi sredstvi. Veliko bolj ko tablete, te so ponavadi kar močne in jih naši želodci težje prenašajo, pridejo prav mazila in obliži, ki jih namestimo ali namažemo na bolečem mestu. Med družinske člane razdelimo opravke in jim dopovejmo, da bo vse skupaj hitreje mimo, če bomo vsaj tri, štiri dni počivali.

4. VAJE ZA HRBTENICO
Če ne prej, se bomo ob prvih bolečinah zavedli, kako pomembno je zdravje in kako lepo je življenje brez bolečin. Zato med okrevanjem naredimo načrt, kaj vse bomo storili, da si bomo okrepili hrbtenico. V literaturi in na spletu poiščimo vaje za hrbtenico in se odločimo, da jih bomo začeli izvajati takoj, ko bo napad mimo. Vpišimo se v vodeno vadbo ali na tečaj joge ali pilatesa ali se obrnimo na bližnjo fizioterapijo. Tam bomo zagotovo zvedeli, kako pomembne so vaje za hrbtenico, in da nas že samo deset minut izvajanja teh vaj na dan lahko odreši hudega in neznosnega trpljenja ob akutnih ali kroničnih bolečinah. Predvsem pa potrebujemo strokovnjaka, ki nam bo pokazal pravilno izvajanje vaj.

5. KATERI ŠPORTI DA IN KATERI NE?
Med najboljšo dejavnostjo za utrjevanje hrbteničnih mišic je plavanje. Sicer vam bodo strokovnjaki svetovali hrbtno plavanje, a tudi s prsnim in kravlom ne bo nič narobe. Problem pa je, ker povsod ni bazenov, da bi lahko plavali vse leto, zato moramo telo okrepiti tudi drugače. Priporočene dejavnosti so: hoja, tek po mehkem terenu (izogibajte se asfalta), pilates, zmerna aerobika oziroma vse vrste aerobnih vaj, ples, nordijska hoja, tek na smučeh in kolesarjenje. Pri vseh bodimo zmerni in pazimo, da ne skačemo preveč in ne delamo rotacijskih gibov z zgornjim delom telesa. Šporne aktivnosti, ki jih medicina ne priporoča, so: tenis, kegljanje, metanje kladiva in kopja …

6. MASAŽA IN SPROŠČANJE
Če si lahko privoščimo masažo, poiščemo dobrega maserja in redno zahajamo k njemu. Terapevtska masaža namreč ugodno vpliva na oboleli del in kožo, mišični tonus in prekrvitev. Masiramo se lahko že takrat, kadar nas še rahlo boli. Če si ročne masaže ne moremo privoščiti, si lahko omislimo napravo za vodno masažo, v centrih dobrega počutja ji rečejo biserna kopel. Prijetna je tudi, če nimamo nobenih bolečin.

7. PREVELIKA TELESNA TEŽA?
Prevelika telesna teža povzroča veliko tegob, tudi bolečine v križu. Verjetno ni treba preveč razmišljati, zakaj. Samo predstavljajmo si, kako težko kosti hrbtenice nosijo pretežko telesno maso. Zato je treba resno premisliti in se spraviti k hujšanju. Na bolečine v križu vpliva tako neprimerna prehrana, ki slabi tudi kosti, kot premalo gibanja. Oboje je treba odpraviti in se posvetiti zdravemu načinu življenja. (en)



Jana št. 5 /2012
http://www.jana.si/janazdravje/nas-nasvet-/Nasveti-ob-bolecinah-v-krizu.html
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[Mojca9]

Sama sem imela aktune bolečine v spodnjem delu hrbtenice, ki so se selile v levo novo, po zunanji strani. Predvsem ponoči je bilo neznosno, vsak dan več kot pol leta sem uživala Tramal 100 retard, da sem sploh lahko spala.
Splošna zdravnica mi je svetovala obisk ordinacije dr. Kotova v Črnučah, ki je specialist manualne medicine, v osnovi pa nevrolog. Na začetku sem bila sicer skeptična, a ko sem slišala za pohvale z vseh koncev, sem se odločila poskusiti. in ni mi žal; po pregledu je sledila prva terapija in bolečine so se dejansko zmanjšale za približno polovico. Vse skupaj sem imela 5 terapij, vsakih če bilo bolljše in na koncu so bolečine dejansko izginile. Dobila sem še vaje, ki sem jih delala doma približno en mesec in na kontrolnem pregledu je bilo ugotovljeno, da je vse ok. Ker sem se želela prepričati, sem šla ponovno na rentgensko slikanje in radiolog je ugotovil, da mojem prostoru L5-S1 (prostor med zadnjim ledvenim in prvim križnim vretencem) ni več ugotovljenih sprememb.

hvala dr. Kotovu, priporočam vsem. Kontakt najdete na http://mo-gy.si/

Lep pozdrav!