ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

Uho, grlo, nos

V KRALJESTVU TIŠINE - TINITUS - HRUP DUŠE

Ko slišimo nekaj, česar drugi ne




Tinitus je strokovni naziv za šumenje v ušesu, ki ga opisujejo tudi kot brenčanje, žvižganje ali zvenenje. Pri tem je značilno, da moteči zvoki ne prihajajo od zunaj; slišijo jih samo tisti, ki trpijo za tinitusom.

Tudi če so šumi povezani s psihičnimi motnjami, govorimo o tinitusu, čeprav imamo v tem primeru v mislih motnje, ki jih povzroča tinitus, na primer depresije in motnje spanja. V novejšem času ta stanja opisujejo z izrazom kompleksni tinitus.Vsaj v začetni fazi je tinitus simptom bolezni, pomembno opozorilo, da se na telesnem ali psihičnem področju dogaja nekaj, kar prispeva k poškodbam ali bolezni. Mnogi ljudje, ki imajo tinitus, se v tej situaciji čutijo nemočne. Temu zmotnemu občutku pogosto botrujejo:
- strah pred nevarnimi vzroki,
- nezadostna informiranost,
- napačne informacije zdravnikov (da ni mogoče ničesar narediti in da se je treba s tem sprijazniti).

V večini primerov lahko ljudje s tinitusom premagajo strah z znanjem in s popolnimi informacijami, pri tem pa jim pomagajo zdravniki s pravilno diagnostiko in ustrezno obravnavo.

Kaj je tinitus?

Tinitus doživljamo kot popolnoma različne zvoke, kot so piskanje, šuštenje, žvižganje, topotanje, zvenenje, praskanje ... Kadar je povezan s težjimi poškodbami sluha, ga lahko zaznavamo tudi v obliki melodije. Včasih se lahko pojavi več šumov hkrati, lahko jih zaznavamo samo v enem ušesu, v obeh ušesih ali v glavi.

Kako nastane?

Tinitus ima lahko veliko vzrokov. Poleg stresa, preobremenitve in hrupa lahko do tinitusa pripeljeta tudi mehanska (nesreča) ali organska poškodba (vnetje).

Poškodba zaradi hrupa/akustična travma
Pri približno 30 odstotkih primerov gre za poškodbo nežnih slušnih celic zaradi hrupa ali praske. Sem spadajo predvsem glasba, ki ji je izpostavljena mladina (poslušanje walkman ter glasbe v klubih in na koncertih), a tudi hrup na delovnem mestu. Travme zaradi poka je možno skoraj vedno pozdraviti s pravočasno obravnavo.

Motnje obtoka
Zdravniki za nastanek tinitusa najpogosteje sumijo motnje obtoka, zato na tej predpostavki temelji tudi zdravljenje. Samo z ustrezno diagnostiko lahko ugotovimo pravi vzrok tinitusa kot simptoma. Tudi tukaj velja pravilo, čimprej - tem bolje.

Nenadna (akutna) naglušnost
Nenadna oglušelost se lahko pojavi kot popolna izguba sluha ali kot nenadna oglušelost na enem ušesu. Bolezen pogosto spremlja šumenje v ušesih, redkeje tudi vrtoglavica. Na temelju številnih študij so ugotovili, da se v večini takšnih primerov sluh opomore sam od sebe (spontana ozdravitev), pogosto pa se šumenje v ušesu ali/in izguba sluha vnovič pojavijo.

Drugi vzroki

Poleg glavnih vzrokov obstajajo še številni drugi, na katere je treba misliti. Tukaj jih naštevamo na kratko, saj se o tem lahko pogovorite s svojim zdravnikom:- bolezni vratne hrbtenice,
- bolezni v predelu zob ali čeljustnega sklepa,
- prezbiakuzis (oslabelost sluha zaradi staranja),
- tumor slušnega živca,
- krožne vrtoglavice, povezane z naglušnostjo,
- bolezni srca in obtoka,
- presnovne motnje,
- bolezni ledvic,
- hormonske motnje,
- otoskleroza,
- zastrupitev, zlasti z zdravili,
- poškodbe lobanje in možganov, bolezni osrednjega živčnega sistema,
- anestezija, zlasti v hrbtenični kanal (spinalna anestezija)

Akutni napad

Ko se šumi prvič pojavijoOstanite mirni. Naspite se. Če tinitus traja še naslednje jutro, se napovejte na nujen pregled pri otorinolaringologu. Zdravnika obiščite tudi v primeru, da se šuštenje v ušesu pojavlja skupaj z izgubo sluha, saj obstaja sum, da se je razvila akutna naglušnost.

Ne izgubljajte časa
Pri zdravljenju velja, čimprej, tem bolje. S tem povečujete možnosti za ozdravitev. Pri približno 70 odstotkih ljudi, ki so imeli akutni tinitis, je ta popolnoma izginil.

Zdravljenje: sredstva za izboljšanje obtoka in mirovanje
Otorinolaringolog se za zdravljenje odloči po pregledu. Praviloma terapija obsega zdravila za spodbujanje obtoka, a tudi infuzije (reologiki). Pogosto uporabljajo fiziološko (slano) raztopino skupaj s kortizonom, kar naj bi prispevalo k obnovi in oživljanju nežnih slušnih celic v notranjem ušesu.
Na splošno med zdravljenjem priporočajo izogibanje obremenjujočim delom in stresom. Tudi mirovanje ima zdravilni učinek in lahko prispeva k aktiviranju mehanizmov ozdravitve.

Hiperbarična kisikova terapija
Obravnava z hiperbarično kisikovo terapijo (HB-terapija) v prostoru z nadpritiskom je primerna pri akutnih poškodbah notranjega ušesa (nenadna naglušnost/gluhost, akutna akustična travma). Takšno zdravljenje je treba opraviti čimprej. Tinitus brez izgube sluha ni indikacija za hiperbarično kisikovo terapijo.

Kronični tinitus

Ko šumenje v ušesih traja
Po nekaj tednih je malo verjetno, da bo tinitus izginil. To stanje opisujejo kot kronični tinitus. Kljub temu lahko bolnik živi neobremenjeno in polno življenje.

Sodelovanje pomaga
Pri trajnem šumenju v ušesih je največji terapevtski cilj odmisliti tinitus. Lahko se namreč naučite, da se zanj preprosto ne zmenite. Mnogim, ki trpijo za tinitusom, je to uspelo doseči v enem letu. Privoščite si torej dovolj časa in se oborožite s potrpežljivostjo.

Trajen, toda znosen
Tinitus ne pomeni obsodbe, da morate tudi trpeti ali se počutiti bolni. Večina ljudi, ki trpijo za tinitusom, se je naučila sprejeti svoje čebelice v ušesih. Motnje skorajda ne čutijo ali jo komaj zaznavajo, saj so povsem usmerjeni na pomembnejše stvari ter zvoke in ne na tinitus.

Zdravljenje

Prilagojeno posamezniku
Zdrav življenjski slog, pozitiven pogled na svet in vaje za sproščanje lahko pomagajo, prav tako izkušnje drugih, ki trpijo za tinitusom. Vsi drugi koraki zdravljenja pa morajo biti prilagojeni vsakemu posamezniku. V tem procesu mora bolnik dejavno sodelovati in se naučiti, kako tinitus preslišati.

Psihološka pomoč
Psihični dejavniki imajo pri tinitusu zelo pomembno vlogo. Nikakor ne zanemarite možnosti psihoterapevtske pomoči. Ko se ljudje naučijo obvladovati svoje osebne težave, se pogosto zgodi, da tinitus preide v ozadje.

Uporaba slušnih aparatov
Več kot polovica oseb s tinitusom ima večje ali manjše poškodbe sluha, to pa pogosto spremlja preobčutljvost na glasnost (hipeakuzija), zato je smotrno razmisliti o uporabi slušnega aparata, ki lahko izboljša kakovost življenja.

Maskiranje tinitusa
Poleg psihoterapije je pomembna pomoč maskiranje teh nadležnih zvokov. Za maskiranje so v uporabi:
- navadni slušni aparati,
- tinitus maskerji ter
- kombinacija maskerjev in slušnega aparata (kombimasker).

Te naprave proizvajajo šume v ušesu, tako da se bolnik v določenem času, potrebnem za privajanje, nanje navadi in jih dojema kot veliko prijaznejše od prejšnjih šumov. Zvoke iz maskirnega aparata bolniki namreč ne povezujejo s strahovi in drugimi negativnimi čustvi, ki so jih prej nehote pripisovali lastnemu zvenenju v glavi.

Tinitusna retrening terapija (TRT)
Retrening terapija je terapevtska obravnava, ki omogoča, da človek tinitus presliši (potisne). Skupina strokovnjakov, v kateri so zdravnik, psiholog in akustik, prilagodi terapijo vsakemu posamezniku. TRT temelji na predpostavki, da ljudje tudi sicer ne zaznavamo vseh šumov iz okolice. Zvokov, ki se nam zdijo nepomembni, navadno niti ne slišimo. Tako se na primer skorajda ne zmenimo za brnenje hladilnika in druge šume iz okolice.
Po tej teoriji bodo šumi v ušesih postali slišni, ko se zaščitno delovanje možganskega filtra, na primer pod stresom, poškoduje. Za vnovično vzpostavitev delovanja tega filtra je v rabi sistematična in načrtovana individualna obravnava. Osebo s tinitusom usmerja in spremlja skupina strokovnjakov od enega do dveh let.

Druge terapevtske možnosti
Bolnikom so na voljo številne terapevtske možnost klasične in alternativne medicine. Deloma imajo omejen pomen ali spodbujajo druge vrste terapije. Dodatno lahko preizkusite akupunkturu, homeopatijo, nevralno terapijo, jontoforezo, tai chi, refleksno masažo stopal, bioresonančno terapijo, bio feedback in druge bolj ali manj znane alternativne oblike zdravljenja.
Vsi ti terapevtski ukrepi niso specifični za tinitus, vendar lahko vplivajo na splošno izboljšanje stanja, s tem pa tudi na tinitus. Toda ne pričakujte popolne ozdravitve; vedno bodite skeptični do velikih obljub.

Prisluhnite si, a si ne prisluškujte!

Nasveti za samopomoč

Prej ali slej boste morali razumeti tinitus kot dobronamerno znamenje, ki opozarja, da ste najbrž presegli svoje telesne in duševne meje. Sprejmite opozorilni signal. Izprašajte svojo življenjsko situacijo. Poiščite terapevtsko pomoč. Tudi če tinitus še naprej traja, naj vam to ne vzame upanja, saj je mogoče pomagati v prav vsakem primeru.V večini primerov se obremenilna začetna intenziteta brenčanja zmanjša.

Bolnik lahko in tudi mora dejavno sodelovati v terapevtskem procesu, pri čemer mu bo ob upoštevanju naslednjih nasvetov najbrž lažje:
- Omejite stres; če je treba, vzemite teden ali dva bolniškega dopusta.
- Izogibajte se hrupu in glasni glasbi ali se zaščitite s ščitniki za ušesa.
- Pogovorite se z zdravnikom in farmacevtom, ali vaša zdravila vplivajo na poškodbo sluha.
- Izvajajte vaje za sproščanje in meditirajte.
- Telesna dejavnost je nadvse koristna.
- Omejite uživanje alkohola in popolnoma opustite nikotin.
- Ne umikajte se v osamo, ampak spodbujajte družinske in prijateljske vezi.
- Če imate poškodbo sluha, razmislite o nakupu slušnega aparata.
- Izogibajte se tišini.
- Uživajte v zvokih.

Tili Kojić




_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Slušna prizadetost in krajši opis nekaterih pogostejših okvar sluha

Oseba je po definiciji "slušno prizadeta", če ne more več tako dobro poslušati, kot mlada oseba, ki nima slušnih problemov. Najbolj pogost znak slušne prizadetosti je problem poslušanja šibkih zvokov. Mnogi slušno prizadeti imajo nekaj problemov z zaznavo zvoka, bogatega po nizkih frekvencah, kot npr. govor ali glasba, medtem ko imajo zelo resne probleme, ko zvoki vsebujejo samo visoke frekvence, kot npr. petje ptic. Nekatere slušne prizadetosti zdravnik lahko pozdravi. Nekatere ublažimo s slušnim aparatom, za nekatere pa ni mogoče nič storiti. Zato je zelo važno, da otorinolaringolog razišče slušno prizadetost, poda diagnozo, ki določa, ali lahko pomaga slušni aparat, ali pa je treba napraviti še druge meritve.

Slušna prizadetost obstaja na različnih krajih slušne poti. Če se nahaja v sluhovodu ali v srednjem ušesu, ji pravimo konduktivna (prevodna) izguba. Izgubo pa imenujemo senzorinevralno (zaznavno), ko obstajajo problemi v čutnih celicah v cochlei ali pa v živčnih vlaknih živčnih poti. Konduktivne izgube lahko često pozdravi otorinolaringolog, ali pa se celo pozdravijo same.



Konduktivne (prevodne) slušne prizadetosti

Zadelan sluhovod

Žleze v sluhovodu stalno proizvajajo ušesno maslo (cerumen). Včasih se ušesno maslo zbere v sluhovodu in ga lahko celo zapre. To se posebej rado dogaja, če uporabljamo slušni aparat, ki ima tendenco odrivati ušesno maslo v sluhovod. Tak čep ušesnega masla lahko znatno zaduši zvok in predstavlja veliko nadlogo. Ker obstaja riziko poškodbe bobniča po nerodnosti, ko odstranjujemo čep masla, je bolje, da tega ne dela neizkušena oseba, ampak zdravnik.


Vnetje srednjega ušesa

Vnetje srednjega ušesa (otitis media) je zelo pogosta bolezen, posebno pri otrocih. Vnetje je lahko akutno ali kronično. Akutno vnetje zelo boli in ga mora nemudoma zdraviti specialist. Kronično vnetje pa lahko traja leta, prav tako pa potrebuje medicinsko oskrbo. Kronično vnetje je lahko brez bolečin, povzroči pa lahko resne izgube občutljivosti sluha.


Otoskleroza

To pogosto bolezen označuje prekomerna rast kostnega materiala v srednjem ušesu. Otoskleroza lahko povsem blokira ploščo stremenca in ga napravi nepremičnega. Obstaja možnost kirurškega posega ali pa uporabe slušnega aparata.

Senzorinevralne izgube sluha

Kadar se slušna prizadetost nahaja v notranjem ušesu ali živčnih poteh, tega običajno ni mogoče pozdraviti, ne s kirurškim, ne z medicinskim posegom.

Presbyacusis

Najbolj pogosta okvara notranjega ušesa se imenuje presbyacusis ali starostna izguba sluha. Postopno propadanje lasnih celic napreduje pri vseh odraslih preprosto zaradi staranja. Nekateri zaznavajo občutno izgubo občutljivosti sluha pri petdesetih, medtem ko imajo drugi le nezaznavno izgubo pri osemdesetih. Slušne probleme povezane s presbyacusis lahko bistveno zmanjšamo z uporabo slušnega aparata.


Akustična travma

Zelo močan, kratek zvok, ki nastane pri eksploziji ali strelu puške lahko povzroči trajno in neozdravljivo izgubo sluha. Tudi trajen hrup ali glasna glasba lahko povzroči trajno poškodbo sluha, akustično travmo. Tej se lahko izognemo, če uporabljamo ščitnike proti hrupu. Pogosto lahko občutimo zmanjšano občutljivost sluha, potem ko smo bili nekaj časa izpostavljeni glasnemu zvoku. Npr. mladostnik, ki obiskuje diskoteke, lahko ugotovi izgubo sluha po daljšem izpostavljanju glasni glasbi, ali pa delavec v hrupni tovarni. To zmanjšanje občutljivosti sluha je lahko začasno in se normalna občutljivost povrne po nekaj minutah ali urah. Ta pojav se zato imenuje TTS - Temporary Treshold Shift (Začasen pomik slušnega praga). Če se TTS kar naprej ponavlja, postane pomik slušnega praga trajen, PTS - Permanent Treshold Shift (Trajen pomik slušnega praga), kar dokazuje, da so lasne celice v notranjem ušesu poškodovane.

Akustična travma običajno zmanjša občutljivost sluha v relativno ozkem frekvenčnem pasu okoli 3 kHz. Prizadeta oseba se pogosto prizadetosti niti ne zaveda, razen v težkih razmerah poslušanja, kot je npr. močan hrup okolja. Akustično travmo lahko uspešno ublažimo s slušnim aparatom.

Ostale senzorinevralne prizadetosti

V mnogih slučajih obstaja slušna prizadetost že od rojstva. Tako izgubo sluha imenujemo kongenitalno in ima lahko več vzrokov. Nekaj najbolj pogostih bomo tu našteli.

Včasih je bil najbolj pogost vzrok slušne izgube pri otrocih, če je bila mati okužena z rdečkami (rubella) v prvih mesecih nosečnosti. Danes to preprečujejo s cepljenjem mladih deklet pred nosečnostjo.

Drugi vzrok je povezan s komplikacijami pri porodu. Otrok je bil predolgo izpostavljen pomanjkanju kisika.

Vzrok je tudi podedovanost in je odvisen od genetskih faktorjev med očetom in materjo. Včasih te izgube sluha napredujejo in zahtevajo vedno višje nivoje ojačenja.

Zelo pogosta oblika slušne prizadetosti ima značilen simptom, ki ga imenjemo Menier-ov sindrom (Morbus Meniere). Nihanje spodnje slušne mejnice zduženo s tinitusom (šumenjem v ušesu) ter vrtoglavico so značilni znaki Menierjeve bolezni.

Posebno kategorijo izgube sluha imenujemo retro-cochlearno, ker jo povzročajo poškodbe živčnih poti med cochleo in možgani, npr. zaradi tumorja. Te izgube lahko dramatično zmanjšajo zaznavo govora, brez odgovarjajoče spremembe slušnega praga. Osebi z retro-cochlearnimi izgubami zelo redko koristi slušni aparat. V splošnem je zelo pomembno, da je slušno prizadeti zdravniško pregledan, preden začne uporabljati slušni aparat.

Funkcijske spremembe

V splošnem imajo slušno prizadeti višji slušni prag, kot normalno slišeči. To kaže avdiogram. Prizadetost v povezavi z zmanjšano občutljivostjo spremlja še vrsta drugih sprememb.

Recruitment

Če je vzrok slušne prizadetosti v cochlei, često opazujemo nenormalno obliko zaznave glasnosti. Tako šibkih zvokov ne slišimo, zmerno glasne zvoke slišimo z zmanjšano glasnostjo, močne zvoke pa z normalno glasnostjo.

Ta pojav se imenuje loudness recruitment ali preprosto recruitment (izravnava glasnosti). Danes sodimo, da je vzrok recruitmenta zmanjšano ali manjkajoče delovanje zunanjih lasnih celic. Kadar te ne delujejo, šibki zvoki niso mehansko ojačeni in so zato neslišni. Pri glasnih zvokih so zunanje lasne celice neaktivne tako pri normalnem, kakor tudi pri prizadetem sluhu in zvok zaznavamo normalno glasno.


Ločljivost frekvenc in časa

Pogosto opažamo, da ima slušno prizadeti posebne probleme pri razlikovanju frekvenčnih komponent pri kompleksnem zvoku, kot je npr. govor ali glasba. Ta pojav se imenuje "zmanjšana frekvenčna ločljivost". Podobno ima slušno prizadeti velike probleme pri razločevanju hitro si sledečih časovnih dogodkov. To imenujemo "zmanjšano časovno ločljivost". Pomembnost teh ugotovitev je predmet diskusije. Zmanjšana frekvenčna in časovna ločljivost lahko moti zaznavo govora.

Maskiranje

Kadar poslušamo šibak in glasen zvok istočasno, šibkega zvoka sploh ne slišimo. Glasen zvok maskira (prekrije) šibkega. Najbolj pogosto govorimo o maskiranju šibkih signalov pri prizadetem sluhu. Glasen zvok ima večji učinek maskiranja, če je šibak zvok v istem frekvenčnem področju. Če pa je šibak zvok izven frekvenčnega področja glasnega zvoka, do prekrivanja tudi lahko pride. Ta pojav se imenuje "razširitev maskiranja". Maskiranje je bolj učinkovito, če je glasen zvok pri nizkih frekvencah in šibak zvok pri višjih frekvencah, kot obratno. Če sta dva zvoka prisotna istočasno, je maskiranje istočasno.

Maskiranje se tudi pojavi, če zvoka nista popolnoma istočasna. Na primer maskiranje navzgor nastane, če glasen zvok nastane pred šibkim zvokom. Do maskiranja pa ne pride, če je razlika med njima večja od 200 msek.

Tinitus

Slušno prizadeti pogosto sliši zvoke, ki jih drugi ne slišijo. Te zvoke sliši, ker živčne impulze, ki se generirajo nekje na slušni poti zazna slušni center. Vtis zvoka se spreminja od osebe do osebe. Pogosto ga slišimo kot šum ali visok ton, ali oboje. Včasih se zvok ritmično spreminja sinhrono z bitjem srca. Tudi subjektivna glasnost teh zvokov je lahko različna. Tinitus je lahko zelo nadležen in osebe, ki trpijo zaradi tinitusa, imajo probleme s spanjem ter zbranostjo. Kadar oseba trpi zaradi tinitusa občasno čuti olajšanje, če posluša glasen zvok, kot npr. glasbo. Zato mnogi, ki trpijo zaradi tinitusa čutijo olajšanje, če nosijo slušni aparat. Tinitus lahko izgine za krajšo ali daljšo dobo po poslušanju glasnega zvoka. Ta pojav se imenuje "preostala ustavitev".


Težave naglušnih

Tipični slušno prizadeti nima problemov pri sporazumevanju iz obraza v obraz, ima pa velike težave, kadar je več ljudi zbranih, npr. na sestanku ali pri mizi. V teh situacijah ima normalno slišeči veliko prednosti razumeti, kar je rečeno. Posebni efekt, ki mu pravimo "cocktail ali party efekt" se nanaša na zmožnost slušne koncentracije na enega od več govornikov. Ker lahko ta efekt uporabimo le, če poslušamo z obema ušesoma, mu pravimo tudi binauralni efekt. Efekt maskiranja hrupa ozadja je bistveno zmanjšan, če uporabimo obe ušesi. Torej je pri obojestranski naglušnosti smiselna uporaba slušnih aparatov v obeh ušesih.

LP