ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

Kaj je holesterol ?

Holesterol je v človeškem telesu nepogrešljiv. Težave nastanejo le, kadar ga je preveč.

Holesterol je voskasta, maščobi podobna snov, ki se nahaja v vsaki telesni celici, saj je sestavni del vseh celičnih membran. Holesterol najdemo tudi v živčnem tkivu in žolču, potreben je za nastanek nekaterih pomembnih hormonov in vitamina D.

Maščobe v krvi so holesterol in trigliceridi. Kadar je koncentracija krvnih maščob zvečana, govorimo o hiperlipidemiji.

Holesterol in trigliceridi so v vodi netopni. Za prenos s krvjo po telesu se nahajajo v posebni obliki, t. i. lipoproteinov. Lipoproteine poleg holesterola sestavljajo še trigliceridi, posebne beljakovine (apoproteini) in fosfolipidi.

Raven holesterola v krvi odražata predvsem dve vrsti lipoproteinov:

•LDL (low density lipoproteins) - lipoproteini majhne gostote, ki vsebujejo beljakovine in veliko holesterola. Z njimi se prenaša dve tretjini holesterola.

•HDL (high density lipoproteins) - lipoproteini velike gostote, pri katerih prevladuje beljakovinski del.
Zakaj je holesterol potreben telesu?


•Telo ga koristi kot gradnik v telesu.
•Pomaga pri prebavi maščobe.
•Je prokurzor za vitamin D.
•Potreben je za tvorbo hormonov.
•Deluje kot močan antioksidant.
•Prenizka raven holesterola v telesu lahko poveča tveganje za nastanek depresije, kapi, agresivnega vedenja in samomorilske nagibe.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Povišan holesterol



Kako moramo ukrepati pri povišanem holesterolu?



Pri nekaterih skupinah ljudi je tveganje za povišan holesterol večje. Bolj ogroženi so starejši ljudje, kadilci, bolniki s sladkorno boleznijo in s povišanim krvnim tlakom.
Zvišane vrednosti holesterola je treba znižati pod prej navedene ciljne vrednosti. Le tako lahko napredovanje ateroskleroze ustavite in bolezen celo omilite.

Zdravljenje se vedno začne z nefarmakološkimi ukrepi:

•zmanjšajte telesno težo do normalne vrednosti,
•zmanjšajte vnos nasičenih maščobnih kislin in holesterola s prehrano,
•prenehajte kaditi in
•bodite telesno dejavni (hitra hoja, tek, plavanje, kolesarjenje).

Šele če ti ukrepi niso zadostni, se uvede zdravljenje povišanega holesterola z zdravili, ki pa ga vedno spremlja tudi dieta.

Povišan holesterol je nevaren tudi zaradi tega, ker ne povzroča takojšnjih težav in ne poslabša počutja. Za znižanje že povišanih vrednosti holesterola je poleg rednega jemanje zdravil, ki vam jih je predpisal zdravnik, potrebna tudi sprememba življenjskega sloga. Pri zdravljenju holesterola bodite vztrajni, saj se tveganje za bolezni srca in ožilja zmanjša šele po dvoletnem zdravljenju z zdravili in upoštevanju smernic za zdrav način življenja.

Ker se učinki zdravljenja ne zaznajo na počutju in je spremembe težko uvajati in se jih še težje držati, mnogo ljudi preprosto odneha. Ne naredite te napake, ampak vztrajajte na začeti poti. Storite to za svoje zdravje.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Holesterol.

Na kaj človek pomisli, ko sliši besedo holesterol? O tem sem povprašal nekaj svojih prijateljev in znancev (preden berete dalje, o tem premislite tudi vi). Odgovori so bili zelo različni in... predvidljivi. Najpogostejše asociacije so bile: povišan holesterol, zamašene žile - ateroskleroza, težave s srcem, povišan krvni tlak, debelost, maščoba, jajca in svinjsko meso. Besedo holesterol torej večina povezuje z bolezenskimi stanji in hrano, ki vsebuje holesterol in ki naj bi posredno povzročala ta bolezenska stanja. A kot bomo videli v nadaljevanju, holesterol v hrani ni bav-bav, ki bi se mu bilo treba na vso moč izogibati in se ga bati.

Kaj je holesterol?
Holesterol je vosku podobna snov, ki se nahaja v vseh telesnih tkivih, v večjih količinah pa v živčnem sistemu in jetrih. V telesu nastaja v jetrih in nekaterih drugih organih, od zunaj pa ga seveda lahko vnašamo tudi s hrano. Med s holesterolom bogate vire spadajo mlečna maščoba, jajčni rumenjaki, mastno meso, maslo itd. Rastlinske maščobe holesterola ne vsebujejo.

Holesterol v telesu
Holesterol v telesu nastaja v odvisnosti od količine že prisotnega; če je v telesu dovolj holesterola, je notranje nastajanje zmanjšano in obratno, če ga v telesu primanjkuje, je nastajanje povečano. Holesterol torej ni nekaj povsem odvečnega in škodljivega, v telesu ima številne življenjsko pomembne funkcije, med drugim tudi:

•sodeluje pri popravilu in je sestavni del celičnih membran,
•je sestavni del nekaterih hormonov (npr. estrogen, progesteron, testosteron),
•sodeluje pri proizvodnji vitamina D v koži,
•pomaga pri prebavi,
•je sestavni del živčnega sistema.
Na notranje nastajanje pa poleg že prisotne količine holesterola vplivajo tudi nekateri drugi dejavniki, npr. hormoni, količina zaužitih kalorij in stopnja nasičenosti zaužitih maščob (glej tabelo spodaj).

V krvi se holesterol nahaja kot sestavni del lipoproteinov. To so snovi, ki so sestavljene iz beljakovin in maščob. Lipoproteini so odgovorni za transport maščob po krvi, na količino v krvi pa vpliva prehrana, telesna teža, starost, stres, zdravila in hormoni. Na splošno najbolj znana sta HDL (high density lipoprotein = lipoprotein z visoko gostoto) in LDL (Low density lipoprotein = lipoprotein z nizko gostoto).

Popularno se omenjena lipoproteina enači s holesterolom, tako da tudi holesterol delimo na LDL (slabi) in HDL (dobri) holesterol.

Zakaj dobri in slabi holesterol?
Lipoproteini z nizko gostoto (LDL) prenašajo holesterol od jeter do drugih delov telesa. Če je LDL holesterola v krvi preveč, se lahko začne nalagati na stene žil. Dolgoročna posledica takega nalaganja je ateroskleroza – zožanje in otrditev arterijskih žil, ki v razvitem svetu sodi med najbomembnejše vzroke za bolezni in smrt. Zaradi tega je LDLH slab holeterol.

(Mimogrede: čeprav ju večina kar enači, sta ateroskleroza in arterioskleroza dva različna pojma oz. bolezni. Pri aterosklerozi se v žilnih stenah kopičijo predvsem maščobne snovi, pri arteriosklerozi pa kalcij. Slednja je največkrat kar normalna posledica staranja.)

Lipoproteini z visoko gostoto (HDL) pa v nasprotju z LDL prenašajo holesterol iz telesa nazaj proti jetrom, ki nato holesterol presnovijo. Poleg tega HDL tudi zmanjšujejo možnost, da bi prišlo do nalaganja holesterola na žilne stene. Zaradi tega HDL holesterolu pravimo dobri holesterol; je neškodljiv oziroma celo zaželen.

Še en praktičen nasvet, kako si zapomniti, kateri holesterol je slab in kateri dober: HDLH = Hudo Dober holesterol.


Vpliv hrane na holesterol v krvi

Že v 60-ih letih prejšnjega stoletja so znanstveniki odkrili povezavo med povišanim krvnim holesterolom in srčno-žilnimi obolenji. Hkrati se je izoblikovalo tudi osnovno zdravstveno priporočilo za nadzor nad krvnim holesterolom: uživajte nemastno hrano. Maščoba je zlo!

V zadnjih 15 letih je postalo jasno, da holesterol, ki ga vsebuje hrana, zelo malo vpliva na tistega v krvi, informiranost javnosti pa žal ostaja na nivoju izpred 50 let; jajca npr. pri večini še vedno veljajo za zdravju škodljivo živilo. Dejstvo je, da 75% v krvi prisotnega holesterola nastane v telesu, le 25% pa ga absorbiramo iz hrane. Poleg tega podatek o skupnem holesterolu ni najpomembnejši; veliko pomembnejše je razmerje med dobrim in slabim holesterolom oziroma razmerje med skupnim holesterolom in HDLH ali skupnim holesterolom in LDLH. Katero razmerje je boljše za napovedovanje možnosti nastanka srčno-žilnih težav, še vedno ni do konca določeno, se pa strokovnjaki bolj nagibajo v prid razmerju med skupnim holesterolom in HDLH:

•idealno razmerje je 3,5 ali nižje;
•razmerje 4,5 pomeni povečano možnost nastanka težav;
•razmerje 5 ali višje pomeni visoko tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni.

Zgornja razmerja prevedena v absolutne številke pomenijo, da naj bodo pri zdravih ljudeh ciljne vrednosti

•skupnega holesterola v krvi manjše od 200 mg/dcl (oziroma 5,2 mmol/l),


•HDL večje od 40 mg/dcl (oziroma 1 mmol/l) in

•LDL manjše od 100 mg/dcl (oziroma 2,6 mmol/l).

Pri ljudeh, pri katerih že obstaja velika nevarnost srčnih obolenj, ponavadi priporočajo še nižje vrednosti skupnega holesterola in LDL holesterola v krvi ter sorazmerno nekoliko višje vrednosti HDL holesterola.

Vpliv hrane na krvni holesterol in razmerje med HDLH in LDLH pa ni odvisen (samo) od količine maščob, pač pa predvsem od vrste maščob. Spodnja tabela prikazuje, kako določena vrsta maščob vpliva na oba tipa holesterola (več o maščobah lahko preberete v članku Maščobe v prehrani).


Vrsta maščobe


mononenasičene
oreščki (mandlji,lešniki, arašidi…), olive in olivno olje
nižajo LDL; višajo HDL

polinenasičene
sojino, koruzno, laneno in svetlinovo olje, ribe
nižajo LDL; višajo HDL

nasičene
maslo, sir, mleko, kokosovo mleko in olje, kakav
višajo LDL in HDL

trans
margarina, hidrogenirana rastlinska olja, ocvrta hrana
višajo LDL; nižajo HDL



Glavna naloga zdravega človeka v povezavi s kontrolo holesterola v krvi je tako posvečanje pozornosti dejavnikom, ki negativno vplivajo na količino HDL v krvi. Ti dejavniki (na katere ima povprečen, relativno zdrav človek lahko vpliv) pa so: uživanje nasičenih in trans maščob, kajenje, prekomerno pitje alkohola, stradanje, debelost in premalo telesne aktivnosti.

Za konec
Samo zato, ker običajno diagnoza "povišana raven holesterola" pomeni, da moramo raven holesterola znižati, to ni razlog, da bi o holesterolu razmišljali kot o absolutnem zlu. Kot smo pokazali, obstaja škodljiv holesterol (LDLH) in dobrodejen holesterol (HDLH). Z uravnoteženo prehrano, ustreznim kalorijskim vnosom, zmanjšanjem uporabe alkohola in tobaka ter z redno telesno aktivnostjo bomo pripomogli k zdravemu cilju: nižanju LDLH in višanju HDLH. Predvsem ženske, preobremenjene z miti o škodljivosti prehranskih maščob, bi morale redno preverjati ravni svojega holesterola, saj so prenizke ravni holesterola tudi nevarne. Kljub temu, da prenizkim ravnem holesterola v krvi ni bilo posvečene toliko pozornosti, pa so v zadnjem desetletju raziskovalci ugotovili, da prenizke vrednosti holesterola lahko usodno vplivajo:

•na razvoj srčno-žilnih bolezni;
•na ljudi, ki že imajo rakavo obolenje;
•prek zniževanja ravni serotonina pa tudi na razvoj depresije, anksioznosti in povečane agresivnosti.



_________________
Lep pozdrav
Marjan

[arfi1970]

http://prisluhnisi.si/index.php?route=product/product&product_id=76

Holestin je naravno prehransko dopolnilo, namenjeno vsem, ki imajo rahlo do zmerno povišano raven holesterola in trigliceridov v krvi. Izdelek vsebuje posebej izbrane seve rdečih kvasovk riža (lat. Monascus purpureus) s kontroliranim poreklom. Rdeče kvasovke riža imajo povsem naraven in ugoden vpliv na presnovo maščob. Klinične študije vedno znova potrjujejo učinkovitost rdečih kvasovk riža pri zniževanju:

skupnega holesterola
LDL holesterola in
triacilglicerolov
Monakolin K kot aktivna učinkovina rdečih kvasovk riža:
Aktivna snov rdečih kvasovk riža se imenuje Monakolin K. Ta zavira endogeno sintezo holesterola tako, da blokira delovanje encima HMG-CoA. Posledično se zniža količina skupnega holesterola in LDL-holesterola v krvi. V meta-analizi 91 randomiziranih kliničnih študij, ki so trajale vsaj 12 tednov in v katerih je skupaj sodelovalo 68.485 udeležencev, se je LDL-holesterol znižal za izjemnih 24-49%. Seveda je odstotek znižanja odvisen od začetne vrednosti povišanega holesterola, od količine zaužitih rdečih kvasovk riža in od samega časa trajanja uživanja učinkovine.

Vloga holesterola v človeškem telesu:

Holesterol je ključna strukturna sestavina celičnih membran. Na eni strani povečuje trdnost in stabilnost membran, na drugi strani pa zmanjšuje prepustnost membran za vodikove in natrijeve ione.
Holesterol je prekurzor (predhodnik) žolčnih kislin, ki vplivajo na emulgiranje maščob, aktivacijo lipaz (encimov, ki razgrajujejo lipide) in tako posredno na hitrejšo presnovo maščob.
Holesterol je prekurzor steroidnih hormonov: kortizol, aldosteron, progesteron, estrogen, testosteron.
Holesterol je prekurzor vitamina D.
Od kje izvira holesterol:

Približno 20 – 30% holesterola v krvi izvira iz zaužite hrane (eksogeni holesterol).
Preostalih 70 – 80% holesterola se sintetizira (tvori) v človeškem telesu (endogeni holesterol).
Vzroki za povečano vsebnost holesterola v krvi so:

nepravilna prehrana,
različne bolezni (bolezni ščitnice, sladkorna bolezen, genske okvare, motnje v presnovi),
hormonske spremembe in hormonska neravnovesja (npr. obdobje menopavze),
uporaba nekaterih zdravil in
stres.
Ateroskleroza:

Ateroskleroza nastane zaradi dolgotrajnega in pogostega odlaganja holesterola in drugih lipidov na stenah žil.
V procesu ateroskleroze se v obloge na stene žil vežejo tudi Ca2+ ioni.
Reakcija Ca2+ ionov z ogljikovo kislino povzroča poapnenje žil (CaCO3).
Ateroskleroza predstavlja oviran ali celo blokiran pretok krvi po telesu, kar lahko povzroči srčni infarkt, možgansko kap ali trombozo.
Kako vplivati na znižanje povečane ravni holesterola v krvi:

dieta (zmanjšana količina holesterola v hrani)
povečana telesna aktivnost
uživanje prehranskih dopolnil
uživanje zdravil za:
a) zmanjšanje sinteze holesterola
b) zmanjšanje resorpcije holesterola
c) odstranjevanje žolčnih kislin
Ali veste?:

Holesterol je v človeškem telesu nujno potreben, vendar je v prevelikih količinah zelo škodljiv.
Lipoproteini nizke gostote ali LDL (low density lipoprotein), imenovani tudi "slabi" holesterol, prenašajo holesterol iz jeter v tkiva in arterije. Višja ko je raven LDL holesterola v krvi, bolj je posameznik izpostavljen srčno-žilnim in koronarnim bolezenskim dogodkom.
Lipoproteini visoke gostote ali HDL (high density lipoprotein), imenovani tudi "dobri" holesterol, prenašajo holesterol iz tkiv in arterij v jetra in ga tako odstranijo iz telesa. Višja raven HDL holesterola v krvi preprečuje izpostavljenost posameznika srčno-žilnim in koronarnim dogodkom.
Na podlagi raziskav je ugotovljeno, da ima kar 69,2% Slovencev zvišano raven holesterola v krvi.
Najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji so še vedno bolezni srca in ožilja. Značilnost kroničnih bolezni je, da jih povzročajo in pospešujejo dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga ter biološki dejavniki tveganja, med katere poleg zvišane ravni holesterola sodijo tudi zvišan krvni tlak, zvišana raven sladkorja v krvi, čezmerna telesna teža in debelost ter stres.
Pri odraslih osebah, starejših od 20 let, naj bi se nivo holesterola preverjalo enkrat letno.

[marjan]

[marjan]

Kako znižati holesterol?


http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/kako-znizati-holesterol/?tx_ttnews%5Bpointer%5D=2&cHash=1ed9715a084d9d50fc660414d09d5dce

http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/kako-znizati-holesterol/?tx_ttnews%5Bpointer%5D=2&cHash=1ed9715a084d9d50fc660414d09d5dce
_________________
Lep pozdrav
Marjan